Sodobni prevaranti niso več dobrohotni možje iz sosednjega kraja, ki jim je ponarejanje popoldanski hobi, temveč resne organizirane tolpe na ravni industrije nekje v Aziji. Delavci v tej industriji, z delodajalcem največkrat v suženjskem razmerju, v svojem službenem času vsak dan v naše nabiralnike spletne pošte razpošljejo okrog 350 milijard sporočil, v katerih nas v imenu naših »bank«, »prijateljev«, »sorodnikov« in »poslovnih partnerjev« prosijo za klik na spletno povezavo, ki jih bo na koncu pripeljala do našega denarja. Raziskave kažejo, da se na ta pisma odzove eden na vsakih 12,5 milijona poslanih sporočil. To pomeni, da prevaranti vsak dan navežejo stik s 30.000 potencialnimi novimi žrtvami. O kako velikem razmahu govorimo, pove podatek, da so samo lani kibernetski kriminalci z računov Slovencev pobrali 40,6 milijona evrov. V tej luči je zato zelo pomenljiva izjava Martina Münda, strokovnjaka za ponaredke bankovcev pri Evropski centralni banki, da ostaja zapriseženi »cash payer«, kot si pravi sam. Prepričanje, da je denar eno najbolj varnih plačilnih sredstev, je podčrtal tudi s podatkom: lani je bilo zaradi ponarejenega denarja v Evropski uniji povzročene za 25 milijonov škode, s kibernetskim kriminalom pa za več kot eno milijardo.
Vir: Nedeljski dnevnik