Še pred kratkim so se spotikali ob Janševe metode, s katerimi hoče na oblast. Ob laži, izdajstva … Zdaj pa mnogi, tudi novinarji, naravnost občudujejo te njegove neizmerne »sposobnosti«. (To je podobno, kot če bi občudovali kriminalce, kako dobro se znajdejo pri moralno zavržnih dejanjih.) Nasprotno tekmujejo v omalovaževanju Goloba. Češ, prav mu je. Zakaj pa ni on postavil Stevanovića za predsednika DZ in v vsem ugodil Logarju. Logarju, ki se sploh ni pogajal, ampak samo razmišljal, kako bi brez posledic skočil v Janševo naročje. Njegovi izgovori pa so naravnost smešni.
Zanimivo. V preteklem mandatu so Golobu očitali nenačelnost, predvsem zaradi zunanje politike. In imeli so prav. Zdaj pa mu očitajo, da ni sposoben sestaviti vlade, kot da načelnost nič več ne šteje. In nimajo prav. Sicer pa, ali bi vlado v danih razmerah sploh lahko sestavil? Tudi če bi izsiljevalcem popustil, še nikjer ne piše, da bi mu dali glasove. Ko pa jih imenuje prevarante, mu analitiki prisodijo užaljenost. Pa je samo rekel bobu bob.
Pravo po Stevanoviću. Zdi se mi, da ne potrebujemo pravnikov, ustavnih strokovnjakov ali celo ustavnega sodišča. Dovolj je, da imamo Zorana Stevanovića. On preprosto »ve«: če je volja na glasovnici jasno izražena, potem je vse v redu. Tajnost, postopki in ustavne garancije so očitno nepotrebna navlaka. A tajno glasovanje obstaja z razlogom. Zato, ker preprečuje pritisk, nadzor in discipliniranje poslancev. Stevanović še tiste, ki opozarjajo na problem, pokroviteljsko pouči, kako naj bi pravo sploh delovalo. Do Svobode se vede kot do nekoga, ki ne razume osnov, on pa vse lahko razreši z zamahom ene roke.
In Logar je opravil svojo trojansko misijo. Gradnja »mostov« je uspela. Most stoji in pelje natanko tja, kamor je ves čas nameraval peljati. Logar je opravil, kar se je od njega pričakovalo. Gospodarju je pripeljal glasove. Nič ne de, da samo za takšno manjšinsko vlado, kakršne Janša še nedavno ne bi niti poskušal sestaviti. In to »raznobarvne« glasove, kot jim sam pravi. Priročno, ko je treba prikriti dejansko politično računico.
Kje ste zdaj člani, ki ste verjeli, da brez leve sredine ne boste šli v desno koalicijo? Boste prevzeli odgovornost in izstopili iz stranke ali molče požrli lastne besede? In kaj tisti, ki ste nasedli Logarjevemu nenehnemu ponavljanju o »gradnji mostov«? Mostov do česa? Do oblasti za vsako ceno? Volivci Demokratov imajo zdaj dovolj razlogov, da si nalijejo čistega vina. Logarjeve obljube so se kar razblinile, namesto priznanja pa spremljamo njegovo nenehno izmikanje.
Kaj pa Logar? Se bo kdaj soočil z lastno neiskrenostjo in nezmožnostjo delovati v dobro ljudi? Težko verjetno.
Polona Jamnik, Bled