Toda ena najpomembnejših idej, na katerih temelji sodobna znanost, pa je presenetljivo mlada. Posamezne raziskave medicina pozna že stoletja. Šele v drugi polovici dvajsetega stoletja pa se je uveljavila zamisel, da nobena posamezna raziskava, noben profesor in nobena avtoriteta niso dovolj. Pred pomembno odločitvijo je treba sistematično pregledati vse najboljše razpoložljive dokaze. Izraz na dokazih temelječa medicina se je v strokovni literaturi pojavil šele leta 1991. To ni pomenilo rojstva znanstvene medicine. Pomenilo je rojstvo novega načina razmišljanja. Največji dosežek moderne znanosti niso njena odkritja, ampak pravila, po katerih ločuje dokaze od mnenj. Toda prav tu delamo napake tudi danes.
Skoraj vsak dan preberemo bombastičen naslov: » Raziskava je pokazala … » Toda ena raziskava še ni dokaz. Lahko je odlična ali slaba. Lahko je naključje. Lahko vsebuje metodološke napake. Lahko je kasneje ovržena. Prav zato znanost ne temelji na posameznih raziskavah. Temelji na njihovem primerjanju. Na preverjanju, ali do podobnih ugotovitev pridejo tudi drugi raziskovalci. Na postopnem sestavljanju celote dokazov. Prav to je bila Chalmersova velika zamisel. Ni ga zanimalo, katera raziskava ima prav. Zanimalo ga je, kaj pokažejo vse raziskave skupaj. x Večer