Leta 2021 je na Twitterju zapisala, da med letoma 1980 in 1991, še posebej med letoma 1980 in 1985, »kot običajen državljan« nisi mogel dobiti sadnega jogurta. Težava je v tem, da sadni jogurt ni bil izum osamosvojitve. Po poročanju 24ur je vipavska mlekarna sadne jogurte začela izdelovati že okoli leta 1974.
Ko imajo šole okna, učenci pa računalnike. Sadni jogurt pa ni bil osamljen primer. Mladina je januarja in avgusta 2021 zbrala več izjav Škrinjarjeve iz časa epidemije. Ko so frizerji konec decembra 2020 izvedeli, da bodo lahko znova odprli salone, je zapisala: »Ubogi frizerji. Čez noč pride ukaz, da morajo v ponedeljek delati, oni pa vsi na Tenerifih.« V času, ko so se številni samostojni podjetniki ukvarjali z negotovostjo, omejitvami in prihodki, je bila to vsaj precej neposrečena posplošitev o poklicni skupini.
Ob zaprtju šol je po poročanju Mladine trdila, da imajo vsi učenci za učenje na voljo računalnike in modeme. Kdor je poznal družine z več šoloobveznimi otroki, s skupnim računalnikom ali slabimi možnostmi dostopa do interneta, je vedel, da takšna splošna trditev ne more opisati vseh.
Podobno je zapisala, da ljudem zaradi zaprtja občinskih meja dostop do cenejših živil ni bil bistveno omejen, saj lahko ljudje v stiski poiščejo Karitas, ki v vsaki župniji deli hrano. Dobrodelna pomoč je pomembna, vendar ni nadomestilo za vprašanje, ali imajo ljudje dejansko dostop do osnovnih dobrin.
Avgusta 2021 je v razpravi o prezračevanju šol poslancu Marku Koprivcu odgovorila: »Ne, ne boste prodajali rekuperacije in delali levega biznisa in ekstra dobičkov v javnem sektorju. Šole imajo okna.« Svetovalna skupina za covid-19 je priporočala ustrezne tehnične podlage za prezračevalne sisteme. Namesto da bi se razprava osredotočila na to, katere rešitve so za šole smiselne, je bila predstavljena kot spor o domnevnem poslovnem interesu političnih nasprotnikov.
Ventilator, blokiranje in politični bonton. Leta 2021 je odmeval tudi njen komentar »Privoščim vam ventilator«, namenjen uporabniku družbenega omrežja med epidemijo. Kaj to pomeni, je jasno, ne glede na poznejše opravičevanje.
Septembra istega leta je sledil še zapis, ki ga je mogoče najti v poročanju medijev. V razpravi o Titovi cesti v Radencih je uporabniku napisala: »Preden vas blokiram, vam še povem, da tisti, ki ne želijo krvavega, samovšečnega, sebičnega diktatorja – množičnega morilca ceste, niso ustaši. Včlanite se v Glupkokurac stranko, tja sodite.« Vulgarna žalitev sogovornika ni argument. Je zgolj žalitev. Če se od šolstva pričakuje, da bo otroke učilo dialoga, argumentiranja, odgovornosti in spoštovanja, bi bilo dobro, da tako komunikaciji tudi ljudje, ki sodelujejo pri oblikovanju šolske politike.
Od seznama učiteljev do strokovnega sveta. Avgusta 2025 je Mladina poročala o objavah Škrinjarjeve glede sindikata SVIZ in učiteljev, ki so podprli peticijo za spremembo trgovinskega sporazuma Evropske unije z Izraelom. Škrinjarjeva je zapisala, da je SVIZ »Kučanovo orodje za pranje glav učiteljem«, ter dodala: »Nočete levičarskih lutk za učitelje svojih otrok!« Napovedala je tudi, da bodo zahtevali podatke o tem, kateri učitelji v posameznih javnih šolah so podpisali peticijo. Ali naj se učitelje presoja po njihovem strokovnem delu ali po političnih stališčih, ki jih izražajo zunaj učilnice? Javna razprava o delovanju sindikatov je legitimna. Zahteve po seznamih posameznikov zaradi njihovega sodelovanja v javni pobudi pa posegajo v občutljivo področje zasebnosti in svobode izražanja. Škrinjar označuje ljudi in jih razvršča na ideološko sprejemljive in nesprejemljive.
Njena uradna biografija navaja, da je diplomirala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in pridobila naziv profesorice angleščine in nemščine. Zato me res zanima, kako danes razume ustanove, ki so ji omogočile izobrazbo in poklicno pot. Izobrazba sama po sebi nikogar ne obvaruje pred napakami, upravičeno pa pričakujem več pozornosti do dejstev, jasnosti izražanja in odgovornosti za javno izrečene besede.
Koordinatorka reforme. Vlada je Mojco Škrinjar aprila 2026 imenovala za državno sekretarko na ministrstvu za izobraževanje, septembra pa je bilo objavljeno, da bo koordinirala strokovni svet za reformo vzgoje in izobraževanja. Njena naloga je zato precej zahtevnejša od političnega komentiranja na družbenih omrežjih. Strokovni svet naj bi obravnaval analize, strokovne podlage, predloge ukrepov in strateške usmeritve za prihodnost slovenskega šolstva. Pri takšni nalogi je pomembno, ali znaš prisluhniti različnim strokovnim pogledom, preveriti podatke in pojasniti, zakaj je neka rešitev boljša od druge. In tudi potrpežljivost pri preverjanju dejstev ter spoštovanje do ljudi, s katerimi se ne strinjaš. Zgodovine ne smemo spreminjati v propagando, učiteljev ne smemo razvrščati po politični pripadnosti, javne razprave pa ne zamenjati z žaljenjem. Bojim se, da bo javni slog najvidnejših predstavnikov reforme vseeno ostal na ravni jogurta, ventilatorja in žaljivih etiket.
Za strokovno reformo tudi ni dovolj, da ima šola okna. Potrebuje tudi odprto razpravo, ki je pa verjetno ne bo.
Polona Jamnik, Bled