Kot vse kaže, bo žal še ena elektroenergetska afera pometena pod preprogo. Morda bo sodna veja oblasti čez kakšnih petnajst let nekaj sprocesirala, čeprav je glede na izkušnje še to bolj malo verjetno. Precej bolj skrb vzbujajoča je indolenca vlade oziroma lastnika. To ni vprašanje enega razpisa ali ene napake – to je vprašanje lastništva države nad lastno energetsko politiko.
Da niso v fazi javnega razpisa prepustili nadaljnjega dela izkušeni strokovni ekipi DEM, temveč sta direktorja pripeljala dr. Mrgole, ki ni imela nikakršnih izkušenj ne z energetskimi objekti, kakor tudi ne z javnimi naročili, namiguje, da se je že takrat načrtovala koruptivna zasnova projekta.
Slovenija ima dolgo tradicijo velikih energetskih projektov, a še daljšo tradicijo škandalov, ki jih spremljajo. Po aferi TEŠ 6, ki je državo stala več kot 1,4 milijarde evrov in dokončno razgalila zlitje politike, kapitala in energetskih lobijev, se danes ponavlja podoben scenarij – tokrat pod krinko zelene preobrazbe. Primer vetrne elektrarne Mali Log je namreč nov dokaz, da se logika moči ni spremenila, le tehnologija. Namesto premoga zdaj poganjamo veter, toda pogonsko gorivo sistema ostajajo isti ljudje, iste mreže in isti načini. Pri projektu Mali Log se ponovno pojavljajo podjetja in posamezniki, tesno povezani s šaleškim energetskim okoljem. Če je bil TEŠ 6 šaleški projekt v svojem bistvu, je Mali Log njegova decentralizirana, »mariborska« verzija – z istim jedrom vpliva in istimi poslovnimi navezami in navadami. Če želimo resnično energetsko preobrazbo, je treba najprej izvesti politično-ekonomsko razelektritev šaleškega omrežja.
Afera Mali Log je DEM povzročila večplastno škodo – moralno, strokovno in finančno. Podjetje, nekoč sinonim za zanesljivo delovanje in tesno vpetost v življenje Dravske doline, se je znašlo v črni kroniki. Moralna škoda se kaže v razpadu zaupanja javnosti, strokovna v dvomu o kompetencah podjetja, finančna pa v izgubljenih priložnostih in potencialno večmilijonskih stroških. Ključno vprašanje je, kako bo podjetje vodilo prihodnje projekte in ali bo uspelo oprati svoje ime. Mnogi menijo, da je čas, da vajeti podjetja znova prevzamejo ljudje iz Dravske doline – tisti, ki razumejo pomen elektrarn, ki so zrasle na reki, in v skupnosti, ne pa prišleki s šaleškega konca, ki so prinesli logiko centralnega vodenja in političnih povezav.
Vladimir Šega, Maribor, s sopodpisniki
