V oddaji sta sodelovala učitelj leta in sodelavec Zavoda RS za šolstvo. Vendar nismo dobili odgovora, kako presekati gordijski vozel, ko statistično manjka skoraj vsak peti učitelj.
Posebej izstopa dejstvo, da ne poznamo niti ključnih dejavnikov. Ne vemo, ali je razlog kadrovskega primanjkljaja delo pristojnih državnih institucij, ker uradniki ne izvajajo dovolj učinkovito svojih nalog in pooblastil, ali pa je razlog v samem sistemu, v (zgrešeni) zasnovi delovanja samega sistema. In kakšen je verodostojen odgovor?
Avtorstvo za zapletene razmere in probleme na področju šolstva brez dvoma lahko pripišemo (uradnemu) sistemu. Slovenija je ta sistem prisvojila z vstopom v EU leta 2004. To je uradna ideologija EU, ki jo opisujemo kot sistem neoliberalizma. Ker deluje neodvisno od državnih meja, je že pred pristopom Slovenije k EU pridobil tudi vzdevek turbokapitalizem.
Kadrovski primanjkljaj v osnovnem in srednjem šolstvu je učinek delovanja dejavnikov neoliberalizma. Prvega opisujemo kot deregulacijo, ki omejuje posege države, krči javno porabo in krepi vlogo trga. Liberalizacija kot drugi dejavnik vzpostavlja konkurenco in trg ter prost pretok blaga, kapitala in storitev. Tretji v povezavi z opisanima dejavnikoma prinaša privatizacijo ter zasebno lastnino na vseh področjih od javnih storitev do bančništva. Skratka, opisani neoliberalizem je s pridobitvijo članstva v EU postal tudi naša državna ideologija.
Državljani se po vstopu v EU pred dvajsetimi leti danes sprašujemo, kaj so vzroki za kadrovski primanjkljaj v javnem sektorju, zlasti šolstvu in zdravstvu. Politiki bi morali javnosti že leta nazaj pojasniti, vendar tega niso storili, kakšni bodo neizbežni učinki neoliberalizma oziroma njegovih dejavnikov. Javnosti bi morali razkriti, da se soočamo s številnimi problemi pri uresničevanju človekovih pravic in svoboščin, ker so tudi vrednote EU, zapisane v 2. členu Pogodbe o Evropski uniji, v navzkrižju z načeli sistema neoliberalizma. Te vrednote so spoštovanje človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in človekovih pravic. Uresničevanju ciljev Unije, to je krepitvi miru, njenih vrednot in blaginje njenih narodov, največje ovire postavlja uporaba sistema neoliberalizma.
Za nazorno predstavo o tem, kaj se dejansko dogaja v družbeni praksi na področju izobraževanja, je primerna uporaba prispodobe oceanskih plovil. Osnovno floto (osnovne šole) sestavlja kakih 450 plovil, floto srednjega ranga pa 140 plovil. Ladijske posadke (učitelji) skrbijo, da se v osnovni floti vsako leto za samostojno plovbo (življenje) pripravlja skoraj 200 tisoč mlajših in skoraj 90 tisoč najstnikov v floti srednjega ranga. Lahko si predstavljamo, kako zahtevno je opravilo skupnega štaba (ministrstva), ki ima na skrbi, da posadko vsakega plovila sestavljajo vsi strokovnjaki, potrebni za varno plovbo. Posadko vsakega plovila sestavlja v osnovni floti 48, v floti srednjega ranga pa 56 članov.
Bliža se trenutek, ko se bo flotilja nekaj sto plovil spet podala na desetmesečno plovbo. Skrb zbuja podatek, da manjka skoraj vsak peti član posadke, med njimi tudi navigatorji in strojniki ladijskih motorjev (fiziki in matematiki), brez katerih ni varne in uspešne plovbe. Manjka skoraj pet tisoč usposobljenih morjeplovcev. Šeststo kapitanov (ravnateljev), ki imajo suvereno oblast in odgovornost na plovilih (šolah), je res v nezavidljivem položaju. Nimamo zanesljivih (uradnih) podatkov o tem, kako in kam se je izgubila večtisočglava množica članov posadk, in ne vemo, kako bomo nadomestili ta primanjkljaj.
Večinsko mnenje dobrih poznavalcev pravi, da je ključni problem obravnavane plovbe, da posadka aktivno vse manj oziroma premalo časa namenja potnikom na teh plovilih. Posadka preveč časa porabi za komuniciranje s starši ladijskih potnikov. Slednji se sklicujejo na starševske pravice in hočejo na vsak način uveljavljati svoje laično mnenje o okolju in pogojih bivanja svojih sinov in hčera na plovilih. Posadka (učitelji) izgublja avtonomnost in je preobremenjena. Odgovornost in zaposlenost se povečata do obsega, ki ustreza najmanj podvojenemu številu potnikov. To je ključni razlog, da nezadovoljni člani posadke odhajajo v druga, manj zahtevna delovna okolja.
Kaj pa Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje? Minister Borut Rončević je načrte ministrstva zaobjel z geslom: »Več časa za učence in manj za obrazce.« Gordijski vozel primanjkljaja učiteljev pa čaka na svojega rablja!
Janez Krnc, Litija