Specializirano državno tožilstvo vloži obtožni predlog zoper štiri poslance NSi zaradi domnevne zlorabe položaja. Čas? Tik pred volitvami. Učinek? Politični potres. Opozicija govori o zlorabi institucij. Tožilstvo odgovarja z lekcijo o delitvi oblasti. Vrhovno državno tožilstvo pod vodstvom generalne državne tožilke Katarina Bergant poudari, da ne obstaja »pravi« ali »napačni« čas za vložitev obtožbe – obstajajo le dokazi in zakonski roki. Vsak politični pritisk je nedopusten. Tožilec mora biti samostojen.
In potem se oglasi Matevž Krivic. Najprej prizna, da je bil preoster – da je napačno sklepal o namernem obveščanju medijev. A bistva ne umakne. Njegov očitek: vložitev obtožbe tik pred volitvami lahko vpliva na volilni izid. Ne glede na namen.
In tu se začne resna razprava.
Ali mora tožilstvo upoštevati politični koledar? Ali naj kazenski postopek zadrži, če bi lahko vplival na volilno kampanjo? Ali pa bi bilo prav to politično ravnanje?
Krivic opozarja še na drugo dimenzijo – pravice obtoženih. Če obdolženi zahtevajo nadzor nad postopkom ali dodelitev drugega tožilca, je to njihova zakonska pravica.
In tu je srž problema. V Sloveniji nimamo več razprave o tem, ali je bilo kaznivo dejanje storjeno. Razpravljamo o tem, ali je bil postopek političen. To je simptom širše bolezni.
Spomnimo se drugih odmevnih primerov, ko ni bilo dovolj dokazov, ko so bili dokazi pridobljeni nezakonito, ko so zadeve zastarale. Pravno korektni epilogi. Družbeno pa nikoli razčiščeni. Vsaka takšna zgodba je načela zaupanje. Zato danes ni več pomembno samo vprašanje, ali so poslanci NSi ravnali zakonito. Pomembno je, ali javnost verjame, da tožilstvo ravna nepolitično.
Če bi tožilstvo čakalo na čas po volitvah, bi mu očitali kalkulacijo. Ker ni čakalo, mu očitajo vplivanje na volitve. To je past, iz katere se institucije rešijo samo na en način: z brezhibno pravno argumentacijo in postopkom, ki na sodišču zdrži.
Demokracija ne potrebuje tožilstva, ki izbira čas po politični primernosti. In ne potrebuje politike, ki vsak kazenski postopek razglasi za državni udar. Če bomo še naprej vsako obtožnico razumeli kot volilni letak z državnim žigom, bomo na koncu izgubili vsi, ne glede na to, kdo bo zmagal 22. marca.
Prava preizkušnja ni v dopisih, izjavah ali kolumnah. Prava preizkušnja je, ali bomo znali ločiti med pravno odgovornostjo in političnim interesom. Dokler tega ne zmoremo, bo vsaka odločitev – obsodba ali oprostitev – za polovico države vedno politična.
Polona Jamnik, Bled