No, dodane vrednosti ne bi doprinesla, pravi minister, niti skupna obsodba Evropske unije izraelskega nadaljevanja nezakonitega naseljevanja Zahodnega brega z izganjanjem staroselcev, ki bi jo nedavno sprejeli na Evropskem svetu, če je Slovenija ne bi blokirala. Naš prvi veto na prvi malce bolj kritični odziv EU, po skoraj štirih letih, na zločinska početja Izraela nad palestinskim ljudstvom in mednarodnim pravom. Res smo se proslavili. Toliko, da je predsednik omenjenega sveta Antonio Costa kar potrepljal Janeza Janšo, ko je pred dnevni prispel na Brdo pri Kranju, da bi se posvetovala o naslednjem sedemletnem proračunu Unije. Močan stisk roke in velik, zadovoljen nasmeh, ki ni izdal niti drobca obžalovanja za spodletelo skupno kritiko, pa si mislim, da je Costi, mimogrede socialistu, in njegovim, ki so bili pripravili izjavo, kar prijalo, da je niso speljali do konca. Tako da pridemo do ugotovitve, da v Bruslju nimajo ene čiste o tem, kako se postaviti do kršiteljev vrednot in načel, na katerih pravimo Evropejci, da temelji naša skupna družina. Islandci so morda to zaznali – da bi se nam pridružili, so rekli »ne, hvala«.
Ko je februarja 2022 Rusija napadla Ukrajino, pa odmislimo razloge za to, je EU agresijo takoj obsodila in pričela Ruse sankcionirati na vse možne načine ter oboroževati Ukrajince, da samo še gradnja evropskega zidu po vzoru kitajskega, z dodano visokonapetostno elektrifikacijo na razmejitveni črti manjka, morda zato ker v Bruslju še ne vedo, kje ga točno locirati. Ko je leto in pol kasneje Izrael pričel z genocidnim pohodom na Gazo – 75 tisoč pobitih civilistov, od teh 20 tisoč otrok, kar pomeni petkrat več, kot gre civilnih žrtev pripisati Putinu v Ukrajini, glede otrok pa kar 10-krat več – je EU obsodila samo teroristični napad Hamasa na jugu Izraela, ki je bil s 1200 žrtvami sprovociral odziv Izraela, s slednjim pa se je solidarizirala in ga celo podpirala. Šele pri nasilju na Zahodnem bregu si je tokrat drznila nekaj reči, a še pri tem, zaradi našega veta, je umolknila ter pustila na cedilu tistih par članic kot Španija, Irska, Malta in Ciper – do prihoda nove oblasti smo bili tudi mi zraven – ki so se bile postavile na stran Palestincev in mednarodnega prava.
Nenazadnje, da v Bruslju vlada zmeda glede načelnosti v odnosu do »malopridnih režimov«, govori tudi odpoved evropske komisarke za širitev Unije, naše Marte Kos, obiska v Beogradu, zaradi, kot je pojasnila, »poveličevanja vojnega zločinca Ratka Mladića« na komemoracijah ob njegovi smrti. Pa se gre vprašati: Srbi naj si ne bi zaslužili članstva v EU, ker slavijo nekoga, ki ga drugače od ostalega sveta imajo za heroja – obsojen je bil 2017 zaradi poboja 8372 Bošnjakov leta 1995 v Srebrenici, na dosmrtni zapor na Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (ICTY) in je bil ves čas do smrti tam tudi bil zaprt – Izraelci pa še vedno uživajo beneficije pridružitvenega sporazuma z Unijo, četudi z režimom, ki je pokončal od 2023 dalje devetkrat več civilistov med Palestinci in dva njegova vodilna z Netanjahujem na čelu bremeni zaporni nalog s strani Mednarodnega kazenskega sodišča zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti na območju Gaze. Povrh vsega, medtem ko Kosova ne gre v Srbijo, ker častijo Mladića, in pokaže neko načelnost, kolega Costa pride v Slovenijo in navdušeno treplja po rami nekoga, ki časti prvega izraelskega zločinca in ki je preprečil, da bi vsaj enkrat Evropejci slednjega potegnili za uho. Kako to? Mislim, da Islandcem, ki nočejo k nam v to in takšno EU, ne gre ničesar zameriti.
Aurelio Juri, Koper