Kako bi torej uveljavitev členov o odpoklicu poslanca v okviru uveljavitve novega zakona o KVS pripomogla h krepitvi demokracije? Izvoljeni poslanec bi se zavedal, da njegova poslanska kariera ni več odvisna le od stranke, na katere listi je bil izvoljen, ampak tudi od volivcev, ki so mu naklonili glas. Verjamem, da bi to lahko vodilo do vsaj nekaj poslančevih sestankov z volivci v času mandata in s tem prek razprave ter opozoril volivcev do morebitnih poslanskih vprašanj in pobud za spremembe zakonov od spodaj navzgor.
Odpoklic je seveda le ena od možnosti, kako zagotavljati več demokracije v državi. Uvedba te možnosti pa je po mojem mnenju nujen vzvod za odgovornejše ravnanje nosilcev zakonodajne oblasti, saj naj bi poslanci zaradi možnega odpoklica mislili na to, komu so pravzaprav odgovorni. Se pa v okviru nakazanega tudi sam sprašujem, ali bo pri javnem pozivu za odpoklic nekega poslanca pri njegovih volivcih prevladala trezna presoja (ne)sprejemljivosti vedenja ali dejanj(a) poslanca ali slepa zvestoba določeni politični stranki.
Ob tem, ko se demokracija niti ne začne niti se ne sme končati (zgolj) z obdobjem volitev, ni dvoma, da bo šlo pri odločitvah »da« ali »ne« pri zakonodajni in konkretnih odločitvah za odpoklic poslanca za zrelostni izpit slovenske demokracije. To je izpit, namenjen tako tvorcem političnega sistema, predvsem političnim strankam, kot volivcem.
Vir: Delo