Ta je po vseh merilih gotovo največji investicijski projekt v samostojni Sloveniji. Po izjavi ministra brez projekta JEK 2 ne bo šlo. Brez tega projekta, tako meni minister, bo Slovenija dobesedno obstala na mestu. Vključevanje ljudstva (po 3.členu ustave ima le-to oblast v državi) v proces odločanja o tem projektu je po mnenju ministra odveč in nepotrebno. Tudi vpletanje civilne družbe ne more ničesar doprinesti k uresničevanju projekta JEK 2. Prinaša le prepreke in jalovo zavlačevanje. Takšno Vrtovčevo razumevanje projekta JEK 2 je botrovalo ministrovi odločitvi, da se projekt brez odlašanja uresniči do točke, ko projekta JEK 2, tudi če bi to hoteli narediti, ne bo več mogoče ustaviti.
Vlada se pri tem projektu opira na pravila, po katerih poteka proces odločanja. Gre za pravila, po katerih deluje naravna procesna hierarhija, ki vključuje tudi nepovratnost. Prav takšen sistem hoče pri projektu JEK 2 uveljaviti minister Vrtovec. Proces odločanja od zaznave problema do uresničevanja sprejete odločitve sestavlja kar osem hierarhično povezanih in soodvisnih stopenj. Po ministrovi razlagi je pri projektu JEK 2 postopek poenostavljen, saj temelji na že znanih parametrih projekta. Po ministrovih izjavah sklepamo, da ne bo izpeljan javni razpis za izbiro najprimernejšega dobavitelja opreme. Po neuradni informaciji naj bi bil dobavitelj že izbran, in sicer ameriški Westinghouse, ki je opremil tudi JEK Krško.
Minister Vrtovec načrtuje izvedbo vseh aktivnosti v polju zunajparlamentarne oblasti brez sodelovanja javnosti. Takšna izvedba prinaša visoka korupcijska tveganja. Pričakovano, saj Amerike ni mogoče odkrivati brez velikih tveganj. Pri projektu JEK 2, takšnem, kot ga predstavlja minister Vrtovec, je največji problem izguba legitimnosti. Ta je glede na vrednost projekta in oskrbo z električno energijo ključni dejavnik za delovanje države in uresničevanje blaginje prebivalstva. Izguba legitimnosti je pri opisanem načinu organiziranja projekta JEK 2 neizbežno tveganje. To morajo politiki vzeti v zakup.
Tako je pred stoletji ravnal tudi izvrsten pomorščak in navigator Krištof Kolumb, ko se je podal na neizmerna morska prostranstva Atlantika in s pristankom (leta 1492) v današnji Dominikanski republiki odkril novi svet. Kolumb je z načrtom, da bo dosegel daljni vzhod, bogat z dragimi začimbami, plul proti zahodu. Odkril pa je kopno na povsem drugem koncu zemlje in nikoli ni stopil na ozemlje današnje države ZDA. Od daljnega vzhoda so ga ločila še prostranstva Pacifika.
Kako se bo končalo osvajanje in uresničevanje projekta JEK 2, ni mogoče napovedati. Skrbi zbuja podatek, da minister Vrtovec ni opremljen s takšnim znanjem o vodenju projektov, ki bi bilo primerljivo z znanjem o pomorstvu in navigaciji, s kakršnim je razpolagal Kolumb pred dobrimi petimi stoletji. Odkrivanje Amerike je tudi v 21. stoletju zahteven projekt.
Janez Krnc, Litija