Ključno je, da vsak sam nosi odgovornost za svoja dejanja. Težko pa nekdo sprejme politično odgovornost, dokler ni znana odločitev sodišča. Iz prakse vemo, da se včasih dogaja politični pogrom, potem pa se izkaže, da je posameznik nedolžen. Spomnimo se Zdravka Počivalška in nabave mask, ko je bil dve leti stalno na tapeti, zaključek preiskave pa je bil, da ni naredil nič narobe. Ali pa afere Patria, kjer je bil celo takratni predsednik največje opozicijske stranke poslan v zapor, pa se je potem izkazalo, da po krivici. Imeti moramo enake vatle za vse.
Te dni se o Jaklinu poroča več, kot se je na primer poročalo o tem, kako so se različni ljudje ob špagetih pogovarjali o tem, na kakšen način lahko dostopajo do predsednika vlade ter ministrov in vplivajo na njihova ravnanja.
Ne govorim, da je medijsko poročanje pretirano. Kot bivši piarovec cenim medije, ampak naj veljajo enaki vatli za vse. Če danes politik ali pa drugi funkcionar odstopi in prevzame odgovornost zgolj in samo na podlagi medijskega poročanja, kaj pa bo čez pet, sedem let, ko bo sodišče odločilo, da je nedolžen? Kdo bo takrat poravnal škodo? Kdo bo povrnil zaupanje? Takrat bo zgodba objavljena kot neka mala novička. Če sploh bo.
Vir: Siol.net