Zame je pomembno, da znanost ostane neodvisna in kritična. Znanstvenik mora imeti pogum povedati tudi tisto, česar odločevalci morda ne želijo slišati. Hkrati pa moramo svoje ugotovitve znati razložiti tako, da jih razumejo tudi ljudje zunaj znanstvenih ustanov. Če znanje ostane zaprto v laboratorijih in znanstvenih revijah, smo opravili le polovico svojega dela.
Mislim, da se odnos do znanosti v Sloveniji postopoma izboljšuje, vendar imamo še precej prostora za napredek. Znanstvena odličnost ne nastane čez noč. Potrebuje stabilno financiranje, sodobno raziskovalno infrastrukturo, dobro organizacijo in predvsem dolgoročno vlaganje v ljudi. Pri tem bi izpostavila tudi pomen kakovostnega podiplomskega izobraževanja. Kot dekanja Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana že od leta 2016 zelo neposredno spremljam, s kakšnimi pričakovanji, sposobnostmi in izzivi mladi vstopajo v raziskovalni svet. Iz izkušenj vem, da ni dovolj, da mladega človeka navdušimo za raziskovanje in mu omogočimo doktorat. Zagotoviti moramo tudi možnosti, da svoje znanje razvija naprej, pridobiva samostojnost in ustvarja nove raziskovalne ideje. Včasih imam občutek, da smo zelo dobri pri razpravljanju o pomenu znanosti, nekoliko manj pa pri ustvarjanju pogojev, ki znanstvenikom omogočajo, da se čim bolj posvetijo raziskovalnemu delu. Sicer pa sem glede prihodnosti optimistična. Imamo izjemno sposobne mlade ljudi.
Vir: Nedeljski dnevnik