V sociologiji religije je uveljavljena in zelo dobro empirično dokazana teza, da se religioznost v modernih družbah dolgoročno zmanjšuje predvsem skozi zamenjavo generacij oziroma rojstnih kohort. Najstarejše generacije so najbolj religiozne in ko te odmirajo, ostajajo mlajše, ki pa so manj religiozne. V grobem lahko rečemo, da je bila vse od druge svetovne vojne naprej vsaka nova generacija praviloma manj religiozna in tudi bolj liberalna od prejšnje.
Tudi v Sloveniji je bilo tako, saj so vse do leta 2022 mladi bili konsistentno najmanj religiozna skupina od vseh starostnih skupin. Potem sledi presenetljiv obrat in do leta 2025 mladi postanejo – vsaj kar zadeva versko pripadnost – najbolj religiozna starostna skupina. To je zame najbolj presenetljivo. Situacije, da bi bili mladi bolj religiozni od vseh starejših skupin, še nismo imeli. Je pa treba dodati, da je ta rezultat zelo odvisen od tega, kateri indikator religioznosti gledamo. Najbolj jasen obrat se je zgodil prav pri verski pripadnosti, medtem ko na primer pri obiskovanju obredov zaenkrat tega ne opažamo.
Drugi, sociološko presenetljiv obrat je spolni. Ena najbolj stabilnih ugotovitev sociologije religije je bila, da so v krščanskem svetu ženske bolj religiozne od moških. Tudi to se je pri slovenski mladini obrnilo in danes imamo med fanti v povprečju celo nekoliko višjo religioznost kot med dekleti. Skratka, fantje so prehiteli dekleta in mladi so prehiteli starejše. Stvari so se skorajda obrnile na glavo.
Vir: Večer v soboto