Če dam primerjavo; med Nanjingom in Pekingom je dobrih 1000 kilometrov. Kot denimo med Mariborom in Skopjem. A njihov hitri vlak drvi s hitrostjo 350, 370 km/h in to razdaljo premaga v dobrih treh urah. V Beogradu, ki je 500 km stran, bi torej bili v uri in pol. Na tak način bi lahko tja celo hodili vsakodnevno v službo. Zdaj pa si predstavljajte …
Robe, ki jo prodajajo naše kitajske trgovine, jaz tam nisem videl. Še več: prodajajo kakovostne izdelke blagovnih znamk, denimo avstralskih, ki jih mi tu sploh ne poznamo. Seveda je vsem podjetjem interes prodajati na Kitajskem, ki je največji trg na svetu. Trgovski centri pa so … Europark krat pet. Morda krat deset.
Plače Kitajcev so primerljive z našimi. A je vse ceneje, tako da je kakovost življenja boljša. Zdravstvo je sicer zasebno, a specialistični pregled stane tri evre. Tudi stroški za stanovanje, elektriko, plin, odvoz smeti ipd. so precej nižji. Vse te cene so res optimizirane. Tu v Evropi pa je res drugačen način življenja. Bolj umirjena je oziroma manj hektična. Ker na Kitajskem je res ogromno ljudi. Spomnim se, ko sem po prvi kitajski epizodi prišel nazaj v Maribor in se kar čudil, kje so ljudje, če je kak praznik? Kje so ljudje? Kje so avti? Človek se kar odvadi tega miru. Enako je, ko se potem vrnem na Kitajsko. Potrebujem kar cel teden, da se navadim na vso tisto gnečo in hektiko.
Vir: Večer v soboto