No, seveda bi lahko bilo tudi kakšno vprašanje kogarkoli in komurkoli: »Ali je ameriški ICE demokratična ustanova?« Oziroma: »Ali so ZDA demokratična država?« In bi odgovor lahko bil politično diplomatsko korekten: »Načeloma da.« In na nadaljnje vprašanje, »ali je ICE podobna Gestapu in Ku Klux Klanu?«, bi se z nadaljevanjem enakih odgovorov zelo približali znanemu izreku Jureta Jankovića pred parlamentarno komisijo: »Moj odgovor je enak prejšnjemu.« A tu bi že lahko nastala zadrega. Ko človek nekaj pove brez vsakega smisla in brez zveze z resničnostjo, se slej kot prej zaplete v protislovje. Kako opravičiti lanski umor in smrt šestletne deklice Hind Radžap v Gazi, zadnji umor treh novinarjev, ki skupaj z več kot 200 ubitimi novinarji samo v Gazi predstavljajo žalostno sliko morale velikih in nasilnih? Ali umor in smrt 37-letne ameriške državljanke Renee Nicole Good, ki jo je ustrelil agent Službe za priseljevanje in carine (ICE) v Minneapolisu, ali vse smrti ob Trumpovi ugrabitvi venezuelskega predsednika Nicolasa Madure in njegove žene ter tisoče drugih po svetu. Tudi vse Putinove smrti civilistov v ukrajinskih blokih in drugih bivalnih objektih so nesprejemljive, tako kot zločini ukrajinskih Azovcev. In človek bi tako lahko našteval v neskončnost.
Pravzaprav je bolj bistvo vseh odgovorov in poročanj, da se na jasna vprašanja ne odgovarja dvoumno, ali pa se na vsak način ne poskuša izogniti jasnim odgovorom. In vendar si ljudje zaslužimo bolj poštenih informacij, podatkov, presoj in komentarjev. Razna podajanja zavajujočih informacij, pridobljenih s čelado na glavi in v kakšnem arhivu ali pa ob kavi v kakšnem bifeju ali v salonu diplomatskega parketa, ne zadovoljujejo več. Neki lažni »Odbor za mir«, katerega članstvo naj bi bilo vredno eno milijardo dolarjev na včlanjeno državo, si že ne zasluži pozitivne popularizacije in »navijanja« ter stoječih ovacij. Miru in ugleda se pač ne da kupiti.
Preveč je resnih vsebin ter dogajanj doma in po svetu, da bi lahko zavajali ljudi. Tudi z raznimi propagandnimi vložki odločevalcev in mogočnežev ni več mogoče zakriti resnice. Tudi ne na tak način, da se predstavlja samo tisto, kar je všečno oblastnikom oziroma tistim, ki si prizadevajo priti na oblast. Kdorkoli od nas se pač lahko odloči, če ima pravilne, prave in pravočasne informacije. Ampak zdi se, da je usmerjenih, zadržanih, nepravočasnih in prirejenih informacij čedalje več. Skratka, zaupanje v verodostojnost posredovanih informacij je na preizkušnji, tudi z uvajanjem sodobne informacijske tehnologije ter poročanj. Z umetno inteligenco je možno celo zelo z lahkoto doseči videz resničnosti in deformacijo naših predstav. In tega se mnogi zavedajo ter to žal zlorabljajo. Tudi obljube in zaveze ljudem s strani politikov so zelo zavajujoče. Zato so še toliko bolj pomembni neodvisni mediji.
In kaj preostane nam? Pravzaprav le malo. Nekritično ter navijaško opredeljevanje za ene ali druge vsebine ni rešitev. Bolj umesten je lasten razmislek, ampak res na podlagi verodostojnih podatkov. In prav zato rabimo strokovne javne medije oziroma novinarje in urednike, ki imajo znanje ter pogum posredovati resnico. Tudi številne žrtve novinarjev in snemalcev predvsem v Gazi kot tudi drugod po svetu terjajo spoštovanje do tega odgovornega področja dela. Gnila jajca, laži, pa je seveda treba izločiti in jih ne nuditi na razpolago ljudem. Resnice ne bodo nikoli ubili.
Miloš Šonc, Grosuplje