Toda vprašanje za oba je tudi, s čim bosta ljudi pripeljala na volišča: z odporom do tekmeca ali s prepričljivo predstavo o prihodnosti mesta. Okoli njunih osebnosti in konflikta, ki se je vnel sredi kampanje, se je vrtel pomemben volilne tekme. Nekdanja prijatelja, tako sta si rekla sama, zdaj predstavljata dva politična pristopa. Frangež je etabliran, karierni politik, domač v institucijah in izkušen v njihovih okvirjih. Njegova baza je bila stabilna. Greiner nastopa kot nestrankarski kandidat »ulice«, (samo)oklicani ne levi ne desni borec proti sistemu, ki je unovčil svojo širšo prepoznavnost, a je proti koncu kampanje konkretno (u)padel. Lahko padajoči trend še obrne? V drugem polčasu bo treba razliko med njima prevesti v še bolj konkretne odgovore. Kako bosta odločala, s kom sodelovala, čemu dala prednost? Zdaj ostaja na odprti sceni le še onadva. Osebni spopad lahko pritegne pozornost, ne more pa nadomestiti programa za štiri leta.
Pomembno opozorilo prvega kroga je nizka udeležba. Razlogov ne smemo stlačiti v priročno razlago o brezbrižnih občanih. Lahko gre za utrujenost v naporni volilni jeseni z referendumi, nezaupanje, nezadovoljstvo s ponudbo ali občutek nemoči. Gotovo pa velik del Mariborčanov v kampanji ni našel razloga za odhod na volišče. Kdor želi govoriti v imenu mesta, mora poskusiti razumeti ljudi, ki jih ni prepričal. Pred finalistoma je zato težja naloga od utrjevanja lastnih taborov. Maribor potrebuje oblast, ki bo znala povezati razvojne ambicije z vsakdanom sosesk in odgovornim ravnanjem z denarjem. Drugi krog bo brez popravnega izpita. Zmaga bo enemu prinesla pooblastilo.
Vir: Večer