Kdo bo kandidat Janeza Janše? Ne vemo. Ljubljana je za slovensko desnico že dolgo posebno politično ozemlje. Leta 2006 je Janković Franceta Arharja, ki je veljal za uglednega in uglajenega možakarja, premagal približno tri proti ena. V poznejših ciklih desnica prav tako ni našla kandidata, ki bi resno ogrozil njegov položaj. Zato je na mestu vprašanje, koliko političnega kapitala se SDS sploh splača vložiti v bitko, kjer je možnost zmage majhna.
Obstaja pa še bolj cinična razlaga. Janković je za Janeza Janšo skoraj idealen rival. Je prepoznaven simbol levice, bogat, politično dobro povezan, obremenjen z aferami, dolgoletni Kučanov favorit, izrazito antijanševski in hkrati dovolj dolgo na oblasti, da ga je mogoče povezovati z vsem, kar desnica očita tranzicijski levici. Za mobilizacijo desnega volilnega telesa je to skoraj popolna boksarska vreča. Če bi Jankovića zamenjal mlajši, manj obremenjen in bolj socialno ali liberalno profiliran politik, bi desnica izgubila enega najuporabnejših simbolnih sovražnikov. Seveda iz tega ne sledi kar avtomatično, da si Janša želi Jankovićeve zmage. Če bi SDS lahko osvojila Ljubljano, bi jo. Pa je ne more. V politiki obstaja velika razlika med idealnim izidom in uporabnim izidom. Janković na magistratu je za SDS lahko politično uporaben tudi takrat, ko je formalno njen nasprotnik. In zato je morda letošnja pasivnost desnice manj nenavadna, kot se zdi.
Vir: Večer v soboto