Zgodba s Srbijo ima res več plati, sama sem se velikokrat srečala s študenti, tudi z rektorjem. In ko sem se pogovarjala z mnogimi, tudi z opozicijo in predstavniki civilne družbe, sem glede odsotnosti evropskih zastav dobila odgovore, ki bi jih lahko združila v štiri sklope.
Prvi je zaradi tega, ker EU podpira predsednika Vučića. Drugi, ker je EU bombardirala Srbijo, kar seveda ne drži. Tretji razlog, ker EU želi, da Srbija prizna Kosovo, kar tudi ni res. Nikjer ni zapisano, da mora Srbija priznati Kosovo. Od Srbije pričakujemo, da bo izpolnila zaveze iz sporazumov, za katere so se sami dogovorili, in normalizirala odnose. In četrti sklop je bil zaradi tega, ker želimo, da prekinejo odnose z Rusijo, kar tudi ni res. Tega ne zahtevamo. Je pa res, da če bo Srbija želela postati članica EU, bo morala uskladiti svojo varnostno in zunanjo politiko z evropsko.
Toda tudi mi moramo biti samokritični. Proces pridruževanja v Srbiji, tako kot drugje na Zahodnem Balkanu, je bil upočasnjen ali popolnoma ustavljen. In tudi ljudje so bili frustrirani zaradi tega. Predolgo je prevladoval vtis, da širitev na Zahodni Balkan ni možna, in to je oslabilo zaupanje ljudi v evropsko perspektivo. Pa tudi mi nismo dobro komunicirali, kaj mi delamo v Srbiji. Od leta 2000 do danes je iz Evrope Srbija dobila sedem milijard evrov nepovratnih sredstev. To so samo nepovratna sredstva. To ni denar samo za proračun vlade. To je bil denar za gradnjo vodovodov, za vzpostavljanje zelene energije, za civilno družbo, za podporo pluralnosti medijev.
Vir: Sobotna priloga Dela