Poudarek kampanje pa bo tako kot že dolga dolga leta še vedno na antijankovićizmu. In to kljub temu, da je jasno, da je ta strategija – ali pravzaprav mentaliteta – še manj učinkovita od antijanšizma. Biti proti Jankoviću namreč ne deluje niti na kratki rok. In če smo že pri tem: Ljubljana nikakor ni rdeča trdnjava, je pa trdnjava, ki je desnica zlepa ne bo mogla osvojiti. Vsaj tako dolgo ne, dokler bo tu Janković. On je tako rekoč tamponska cona za nevtralizacijo desnice na lokalnih volitvah. Pa tudi za nevtralizacijo vseh drugih.
Ne samo za Ljubljano pa je značilno tudi, da nekateri pretendenti poskušajo unovčiti domnevno akumuliran ali celo oplemeniten politični kapital. Na to bosta tokrat računala skoraj upokojeni politik in nekdanji premier Tone Rop in do nedavnega predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič (ki se še nista izjasnila, kdo od njiju bi pravzaprav ciljal na vrh). Ta računica se ponavadi ne izide – in tudi njima se ne bo. Biti politik stare šole, ki se ga morda še spominjamo, in politična zvezdnica družbenih omrežij in opravljivih rubrik – žal in ne žal – ni zelo prepričljiva referenca za županski položaj. Najprepričljivejša referenca je, da si bil župan že prej. Že pet mandatov? Še tem bolje!
Vir: Večer