Turizem in gostinstvo sta naglo vzpenjajoči se gospodarski panogi, ki lahko na kratki rok dajeta dobre rezultate, v času kriz, vojn in epidemij pa tudi zelo naglo stagnirata. Zato to ne more biti zanesljiva in dolgoročna perspektiva za razvoj celotnega mesta, saj večini prebivalstva v mestu glede na poklicno in socialno strukturo ne ponuja dovolj zanesljivih delovnih mest. Nisem gospodarstvenica, a mislim, da bi bilo treba podpirati razvoj mesta v več smereh in spodbujati tudi druge gospodarske dejavnosti, ki bi zaposlovale tako ljudi z nižjo kot višjo izobrazbo. Problem Maribora je še zmeraj veliko odseljevanje: delavcev, strokovnjakov in mladih. Maribor postaja mesto, kamor pridejo ljudje le prenočevat. Vemo, da jih veliko dela v Avstriji, pozabljamo pa, koliko se jih vozi na delo v Celje, Ljubljano in druga slovenska središča. O tem se skoraj ne govori. Maribor za določene poklice očitno ne ponuja zaposlitev, druga mesta pa.
Nekateri pojavi, ki jih poznamo iz gospodarsko razvitih delov Evrope že konec 19. ali v začetku 20. stoletja, se ponavljajo v zelo podobnih oblikah tudi danes. Deloma pri nas, deloma v neevropskih manj razvitih deželah. Prav tuji koncerni in multinacionalne družbe v Sloveniji ustvarjajo veliko novih delovnih mest, kar je povezano s širitvijo, pa tudi s selitvijo proizvodnje. Razlika je le ta, da so bile v preteklosti tovarne družinska podjetja, velikokrat so se člani družin skupaj s selitvijo tovarn priselili v mesto, tudi v Maribor, kar je razburkalo vsakdanjik mesta in vplivalo zlasti na družabno življenje in malo večjo svetovljanskost mesta.
Vir: Večer v soboto