Po več kot 300 mrtvih samo ob zadnjem napadu nacistično sionističnega Izraela na Libanon, izvajanju genocida v Gazi ter ameriško-izraelskem napadu na Iran, je takšno politikantsko pisanje po štirih letih vladanja, milo rečeno, hinavsko sprenevedanje, nevredno predstavljanja državljanov Republike Slovenije.
Raje ne omenjam obiska te ministrice v Izraelu v času največje morije palestinskih otrok ter njenega obiska pri ministru Israelu Katzu. Tudi vabljenja izraelske zločinke Cipi Livni na Blejski forum, o nepridružitvi Slovenije tožbi JAR glede genocida v Gazi, puščanju na cedilu Španije pri njenem pokončnem odnosu do človečnosti ter vseh neštetih potez, ki bodo Tanjo Fajon in Roberta Goloba ter celotno Slovenijo trajno bremenile kot pokvarjene stranpoti človeškega ravnanja.
Naj ostane zapisano za zgodovino, da so posamezniki na oblasti v Sloveniji, ki se povezujejo z morilci otrok in nedolžnih žrtev, prav tako soodgovorni kot tisti, ki se neposredno povezujejo s tujimi obveščevalnimi službami ter delujejo v škodo Slovenije. Mislim seveda na obiske predstavnikov SDS v Izraelu ter njenega večnega predsednika Janeza Janšo in na njegovo pajdašenje z Black Cubom.
Vse navedeno samo kaže, kako nesposobna, nesamostojna, podrejena in neuspešna je slovenska zunanja politika. Kljub lažni podobi, ki jo ima o sebi, si tako vsakokratne pozicijske kot opozicijske oblasti prizadevajo za enako ravnanje, ki je enostavno popolnoma in v celoti nesprejemljivo. Tega se očitno zavedajo le redki, v visokih krogih imenovani ekscelence, ko hodijo po rdečih preprogah gala sprejemov. Ampak te preproge imajo tudi rdečo barvo krvi številnih nedolžnih žrtev. Pa tudi odtis izdaje vrednot.
Kar moti, je tudi nesposobnost države Slovenije, da takšnemu ravnanju naredi konec. Ne samo v političnem ali boljše rečeno politikantskem smislu, temveč tudi v kazenskem ter ne nazadnje v človeškem. Neodgovornost, ki že meji ne samo na nesposobnost, temveč tudi na običajno pokvarjenost, je v slovenski politiki neverjetna. Kaže pa vse skupaj na to, da številni enostavno niso dorasli svojim nalogam in da ne razumejo državotvornosti, še manj pa človečnosti.
Za določene poteze v zunanji in seveda tudi v notranji politiki sta potrebna razmislek in pogum, česar pa obojega številni odločevalci enostavno nimajo. Ne vem sicer, kako ti ljudje, ki odločajo o usodah številnih ljudi, lahko sploh mirno spijo. Očitno, če si flegmatik in še popolnoma neodgovoren, z lahkoto.
In takšnim ne bi smelo biti mesta na odgovornih položajih v družbi oziroma v državi, pa najsi bodo še tako željni položajev in najsi bodo še tako ali drugače potrjeni ali izvoljeni.
Enostavno, nesposobni in pokvarjeni nas ne smejo predstavljati. Mrtvi, ranjeni, duševno pohabljeni in sploh vse žrtve sedanjih vojn, predvsem na Bližnjem vzhodu, so žalosten rezultat tudi slovenske tišine in napačnih ravnanj, kar bo ostal naš trajen velik madež.
Miloš Šonc, Grosuplje