Poleg politične spretnosti, potrebne za malodane plebiscitarno ponovno zmago v zvezni državi, ki je dvakrat volila za Trumpa, ima Ossoff retoriko in nastop, kakršno imajo Američani radi pri svojih predsednikih – in od katere dovolijo odstopati le redkim politikom, kot so morali odkriti številni Trumpovi posnemovalci. A prav v Ossoffovi navdihujoči liberalni retoriki, ki mu utegne odpreti vrata v Belo hišo in vliti novega upanja v vitalnost ameriške demokracije, se skriva morda največja nevarnost za Evropo. To je nevarnost, da bodo evropske elite pozabile na Trumpova leta in se, kot že v času Bidnovega predsednikovanja, znova privezale na ameriško vodstvo. To bila usodna napaka.
Trumpizem je bil ta teden resda poražen. Toda vrnitev na status quo ante je nemogoča. Trumpova izkušnja bi morala Evropo prebuditi v zavest, da svoje prihodnosti ne more več deponirati v Washingtonu in nato vsak drugi november tesnobno čakati, ali ji bodo ameriški volivci blagovolili dati nekoliko blažjega prokonzula. Cilj evropskih političnih elit bi moral biti, da čez kakšno desetletje ali dve noben povprečen evropski volivec ne bo več vedel, kdo je senator Georgie ali Michigana. To pa bo mogoče le, če bodo evropske politične elite razumele, da se pod liberalnejšim in bolj benevolentnim Trumpovim naslednikom ne smejo znova, kot v Bidnovem času, vrniti k iluzijam sveta, ki je minil. Demokratska zmaga na naslednjih predsedniških volitvah daje EU edinstveno priložnost, da izpogaja boljše pogoje za evropski »strateški odklop« od ameriškega varstva. Gorje evropskim elitam, če bodo to možnost zapravile.
Vir: n1info.si