Pogovarjal sem se z eminentnim levim politikom in mi je rekel: »Ne vem, kaj bo z nami, če Janšo kap zadene.« To je paradoks, ki ga ves čas ustvarjajo. S takšno politiko, s trdim zavračanjem Janše, mu v resnici pomagajo. Te volitve so bile posebna vaja, ki zaradi izraelske dimenzije še ni čisto pojasnjena. Na koncu spet ne vemo, kaj je bilo res, kot ne vemo, kaj je bilo pri Patrii, ker so zadevo zastarali, namesto da bi sodili. Na Janšo lahko gledamo tudi drugače.
Če je Janša s svojim političnim slogom pospeševalec ali zaviralec procesov demokratizacije v Sloveniji? Janša včasih po nepotrebnem »zarajsa«, kot rečemo na Dolenjskem. In potem malo kri teče. On je vojak. Rad ima boj, fronto. Na fronti se dobro počuti, kot se je leta 1991. Tako imenovani antijanšizem z znamenitim Golobovim stavkom »Očistite hišo janšistov« se ne sliši zelo demokratično. Ne da bi bil Janšev zagovornik, bi rad rekel, da je dvakrat izjemno dobro vodil evropski svet. In če je že četrtič predsednik vlade, potem to verjetno kaže tudi na kakšno kvaliteto in sposobnost.
Kar on ponuja programskega in strateškega, mi je nedvomno bliže od tega, kar je ponujala Levica oziroma Svoboda. Vesel sem nastanka te koalicije, ki se je oblikovala v posebnih razmerah. Zdaj bo nekaj let dišalo bolj po Poljčah. Pa še to, poznam veliko komunistov, ki so bili za osamosvojitev, ampak veliko manj jih je bilo za demokratično preobrazbo. Pri nas so ideološka vprašanja ključna in koaliciji bi svetoval, da se najprej ukvarja z njimi.
Vir: Delo