Najnovejši Janševi tlakovalci pristajalne steze pred hramom demokracije so podmladek stranke SDS, ki meni nič tebi nič obiskuje šole pod pretvezo preživljanja veselih uric druženja. No, so vsaj na debelo pogoltnili slino in svetohlinsko priznali, da na predavanjih predstavljajo predvsem program svojega velikega vodje. Seveda jih je zelo zanimivo opazovati, kako zvesto sledijo edini goreči želji – ustreči Janezu, da bo na njih ponosen. Vidimo pa, da se te obupne želje loteva tudi veliki strah, kajti Janez izza vogala budno spremlja, ocenjuje in meri dosežke mladcev, ki se zelo dobro zavedajo, da s prestopom praga v veliko SDS družino ni šale – ne doma in ne na terenu. Niti ni pomembno, ali smo prepričani, ali pa če samo ugibamo, da se bo Janša do bližajočih parlamentarnih volitev lahko še marsičesa domislil, saj je konec koncev do dneva D še dovolj časa, vemo pa, da je čas relativen.
Levi in levosredinski volilci pa tudi zelo dobro vemo, česa več nočemo. Nočemo živeti podrejeno in ne misliti s svojo glavo, sploh pa nočemo biti podjarmljeni, zatirani, zasmehovani in pregnani. Nikoli več nočemo poslušati sovražnega govora desnih osebkov, gledati poveličevanja nacističnih simbolov, opazovati verbalne napade na nevladne organizacije in civilne iniciative. Nočemo več doživeti razslojevanja in nestrpnosti do določenih skupin in ljudi in nenazadnje nočemo več sramotenja in poniževanja žensk v politiki in družbi nasploh. Zato nočemo biti prepuščeni na milost in nemilost skrajni desni stranki SDS, megleni desni stranki Demokrati Anžeta Logarja in desni krščanski stranki NSi.
Pomislimo vendarle, kakšen je pravzaprav politik, ki se resno poigrava z zamislijo ukrasti/vzeti državo nazaj in o tem celo na glas razpreda ter grozi. Ali je tako razmišljanje sploh normalno? Preprost odgovor je, da je to daleč od normalnosti in razumnosti. Zato so parlamentarne volitve priložnost, da povemo, v kakšni družbi in državi (ne čigavi, temveč naši skupni) želimo živeti, in hkrati možnost, da pridobljeno ne izgubimo, ampak obranimo in obdržimo.
Tatjana Lanjšček, Ljubljana