Ta posredna škoda zaradi prepovedi legalnega prometa z drogami presega zdravstveno škodo uživalcev, beleži veliko število smrti, kriminala in enormno ekonomsko škodo, saj je mednarodna vojna proti drogam zelo draga in vseobsežna.
Trgovina z drogami je v svetovnem merilu eden najbolj dobičkonosnih poslov in ker poteka izven zakonitih okvirov, jo spremljajo nasilje, oboroženi spopadi, umori in korupcija. Karteli in kriminalne združbe se za nadvlado nad trgom borijo z vsemi sredstvi, posledice pa nosijo celotne skupnosti. V najbolj izpostavljenih okoljih, kot so denimo Afganistan, Kolumbija in Mehika, je nasilje povezano z več deset tisočimi smrtnimi žrtvami, moč kriminalnih združb pa preko korupcije slabi državne institucije. Tudi sekundarne ekonomske posledice so hude, saj iz takih okolij beži kapital in ljudje, države pa pestijo veliki stroški represivnega aparata, zaporov …
V nasprotju z navedenim je škoda zaradi uživanja drog omejena le na uživalce, ki so se za to odločili sami. Ali so droge legalne ali niso, le v zelo mali meri vpliva na njihovo odločitev, ali jih bodo uživali ali ne. Prohibicija uživalcem drog dviguje ceno drog in ker trg ni reguliran, jim prohibicija ne zagotavlja kakovostnih proizvodov. Zasvojenost z drogami je velik zdravstveni in socialni problem, a dvomim, da je večji kot zasvojenost z alkoholom, neprimerno hrano itd, kar vse je legalno in za kar je v celoti odgovoren vsak posameznik. Bistvena razlika je v tem, da ti legalni trgi zasvojenosti delujejo zakonito in regulirano in ne povzročajo sistemskega nasilja in slabljenja institucij. Ali je kak boljši dokaz za nesmiselnost prepovedi kot prohibicija alkohola v ZDA (od leta 1920–33), ko so na ta račun beležili velik vzpon organiziranega kriminala, pilo pa se ni kaj dosti manj.
Izkušnje držav, ki so uvedle delno legalizacijo ali dekriminalizacijo, dokazujejo bistveno zmanjšanje sekundarne škode. Torej prohibicija vpliva predvsem na vse sekundarne stroške in le malo na število uživalcev in njihovo zdravje. Če bi hoteli prepovedati vse potencialne nevarnosti za zdravje in varnost ljudi, bi poleg drog morali prepovedati še alkohol, vso nezdravo hrano, debelost, prekomerno sončenje, tudi nožev ne bi smeli več prodajati …
Problem zasvojenosti z drogami bi moral preiti iz kriminalne obravnave v javnozdravstveno vprašanje. Zelo bom vesel drugačne argumentacije, ki bo podpirala obstoječi model in bo dokazala njegovo smiselnost. Prepričan sem, da je praktično vsem popolnoma jasno, da je kriminaliziranje drug nesmiselno in da je sekundarna škoda večja, enormna in nepotrebna. Logično vprašanje ki se ob tem pojavi, je sledeče: zakaj ne pride do svetovne legalizacije, ki bi bila razumska in javno koristna? Predvidevam, da je odgovor le eden in dokaj običajen: kljub enormnim sekundarnim škodam so dobički in ilegalni finančni tokovi tako veliki, da so uspeli kupiti politiko, ki naj bi odločala v javno dobro, dejansko pa je podložna čistemu ali umazanemu kapitalu. Ali kdo pozna drugačen odgovor?
Bojko Jerman, Dolsko