Mirne duše zdaj lahko rečemo, da hram demokracije sestavljata dve skrajno desni stranki SDS in Resnica ter desne stranke trojčka okoli NSi in pa Demokrati. Nastala koalicija s skupno vizijo in usklajenimi cilji je kreirana za četrto (še bolj) nevarno različico Janševe vlade. Njegov projekt za razvoj Slovenije je Janševa sebična namera prikazati diktaturo in arogantnost, nadaljevati lažnivost in nemoralnost ter uzakoniti nadutost in pohlep.
Tokratni Janšev pohod s četico svojih vojakov na oblast spominja na Janševo vodenje pohoda 1. čete mladinske brigade Ivo Lola Ribar v Jajce leta 1977. Priznanje in vsa čast Janši za branitev bratstva in enotnosti, za tradicijo razvijanja NOB ter za njegovo vero v komunizem. Zgodovina takrat njegovega dobrega dela ne bo nikoli pozabljena.
Navkljub kasnejši duhovni prenovi je jasno, da je Janša obdržal tradicijo marširanja iz preteklosti, s katero v sedanjosti zdravi travme, plenilsko ravnanje pa bo po svoje udejanjal tudi za prihodnost – oblast, diktat, ukaz, razkroj, uničenje …
Janši diktatura in arogantnost nista neznanki, in verjetnost, da se bo kdaj spremenil, je ničelna. Veliko slovenskih pregovorov in izrekov bi Janši lahko prilepili, a najboljši je: kar se Janezek nauči, to Janez zna. To dokazuje tudi njegov kratek nagovor v DZ po izvolitvi za predsednika vlade, saj je že vseboval grožnjo z dvema zaključnima besedama – ni popuščanja.
S tem je povedal vse, kaj nas čaka.
Tatjana Lanjšček, Ljubljana