Z lažjo se ne da reševati problemov, ne pri posameznikih in ne težav v družbi, lahko pa laž pomaga pri vzponu na oblast. Prav v tem je razlika med manipulatorji, populisti, ki z vplivanjem na čustva množice želijo pridobiti njihovo naklonjenost, da pridejo do oblasti, moči, ne pa zato, da rešijo probleme družbe, in revolucionarji, ki želijo reševati problem najbolj revnih in izkoriščanih in velike razlike v razporeditvi bogastva v družbi. Tudi ko se borijo za razred, ki je izkoriščan, mnogi revolucionarji menijo, da s tem rešujejo problem družbe, saj velike razlike pri razporeditvi bogastva ne omogočajo razvoja in napredka družbe. Zato med revolucionarji večkrat najdemo intelektualce, ki ne pripadajo izkoriščanemu razredu, čeprav se borijo zanj (Marx, Engels, Che Guevara …). Med populisti pa vidimo ravno obratno obnašanje – prihajajo iz nižjih razredov, z besedami zagovarjajo pravice revnih, z dejanji pa delajo v korist bogatih, ker jih ti financirajo. (Mussolini, veliki socialist, je, ko je prišel na oblast, začel z požiganjem celih vasi in mest, ki so razmišljala »socialistično« itd.)
Ali se bomo na naslednjih volitvah odločali na podlagi čustev ali razuma? Družba je živ organizem, tako kot naše telo, in poseg v en organ ima vpliv na celoten organizem.(Denimo, povečano oboroževanje države ima vpliv ne samo na orožarsko industrijo in vse, ki so vezani na to industrijo, ampak prav na vsakega državljana.) Reševanje težav vsakega organizma je kompleksno in zahtevno in zahteva specifično znanje. Ampak mnogi menijo, da lahko avtomehaniki, tajnice, policaji, celo taki, ki se niso izkazali kot dobri niti v poklicu, za katerega so se šolali, lahko rešujejo probleme družbe. Zakaj navajam omenjene poklice?Zato, ker imajo ravno toliko znanja o organizmu, ki se ji reče družba, država, kot politiki, ki uporabljajo laži, obljube, kritizerstvo in »zdrav razum«.
Spomnimo se Magne. Občani imajo še vedno svojega župana za strokovnjaka, kljub neuspešnemu in škodljivemu projektu (in so ga ponovno izvolili za župana), čeprav ni videl in razumel, zakaj je Magna šla iz Kanade. (»Razvite države kažejo, kaj se bo dogajalo v manj razvitih,« je rekel poznavalec kapitalizma.) Omenjeni župan zagotovo ni strokovnjak za ekonomijo in iz preteklosti podjetja ni znal predvideti bodočnosti, tako kot politiki, ki so zagovarjali omenjeni projekt. In takih napak zaradi neznanja in nestrokovnosti tistih, ki odločajo, je veliko, plačujemo pa jih vsi z nižjim življenjskim standardom.
Poznavalci »zdravemu razumu« rečejo »šofersko znanje«. Osebe s šoferskim znanjem so ljudje, ki se pretvarjajo, da vse vedo, so dobri nakladači, znajo biti prepričljivi, čeprav širijo znanje, ki so ga nekje pobrali, »kopirali«. Politiki s takim znanjem in volivci, ki jih volijo, mislijo, da za vodenje države ni potrebno znanje o ekonomiji, pravu, financah, davkih, sociologiji, poznavanje zgodovine itd, tako kot je to potrebno za vsak zelo zahteven poklic, ki vpliva na življenje ne samo posameznika, ampak celotne družbe.
In kako ločimo take »šoferje« od pravih poznavalcev? Pravi poznavalci, strokovnjaki, dobro vedo, kaj vedo in česa ne, in bodo odkrito povedali, za kaj niso usposobljeni – od »šoferjev« pa tega ne bomo slišali, saj oni vse vedo.
Majda Koren, Ljubljana