Določil je, da mora državni zbor na predlog vlade sprejemati petletne nacionalne programe za jezikovno politiko. Doslej smo dobili tri resolucije, in sicer za obdobja 2007 - 2011, 2014 - 2018 in 2021 - 2025. Najobsežnejša je bila resolucija za obdobje 2014 - 2018, ki sta jo pozneje dopolnila še akcijska načrta za jezikovno izobraževanje in jezikovno opremljenost. Pripravo je s številnimi raziskovalci usklajeval dr. Marko Stabej, njena zasnova pa je vplivala tudi na poznejše načrtovanje.
Služba za slovenski jezik in Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU sodelujeta tudi v mednarodnem Združenju evropskih nacionalnih ustanov za jezik (EFNIL). V njej smo sodelovali pri več skupnih pobuda, tudi pri pregledu evropske jezikovne zakonodaje in pri izjavi o dostopu do medijev in komunikacijskih naprav v vseh evropskih jezikih. Za slovenske podnapise pri Netflixu, Disneyju in Amazonu se še vedno bojujemo (ravno te dni nas je Disney znova izpustil), mnogi drugi ponudniki jih zdaj že imajo. Sledil bo boj proti zlorabam strojnih prevodov pri podnapisih.
Zakon o javni rabi slovenščine se je doslej spreminjal dvakrat. Leta 2010 je bilo več členov pod pravnim - v resnici predvsem gospodarskim - pritiskom EU bistveno omiljenih, inšpekcijski nadzor pa je bil natančneje določen. Leta 2024 pa je bil zakon prilagojen digitalnemu okolju. Eden od dosežkov tega zakona je bila uvedba slovenščine v Applovih operacijskih sistemih in drugih uporabniških vmesnikih, na primer v avtomobilih.