Miklavž je svoje pakete že dostavil, kmalu dobimo še Božičkove, na Silvestrovo nam bo pod okrašeno jelko svoje najboljše želje izpričal še Dedek Mraz.
Od dobrih mož samo dobre želje, pomislim. Toda se nam bodo spomladi uresničile? Ozrem se malo naokrog in kaj vidim? Obstoječe vladarje, ki so bili dali pred prejšnjimi volitvami ljudstvu 122 zavez in jih izpolnili, ko se mandat izteka – preostali trije meseci bodo več ali manj posvečeni le pripravam na volitve – 73 (le 24 v celoti, 49 delno), ter pretendente k prevzemu oblasti, od katerih lahko pričakujemo morda še več zavez, a gotovo ne to, da bi prepustili civilni družbi nadzor nad njihovim izpolnjevanju, če pa že, izključno svoji, po svojih željah in merilih oblikovani in prikazani »civilni družbi«, kar že takoj pove, da si s pretendenti ni moč nadejati veliko dobrega.
Volivke in volivci poznamo že danes oboje, in gospodo, ki nam vladajo – Svoboda, SD in Levica – ter one, ki so nam vladali že kdaj prej in se znotraj parlamenta znova ponujajo kot boljša izbira – SDS in NSi. Izven pa, mahajo z rokico, ene z desno, druge z levo, da bi opozorile nase, zaenkrat še bolj drobne alternative, ki jih ankete zaznavajo tik nad ali pod parlamentarnim pragom – Prerod, Demokrati, Vesna, Mi Socialisti, Resnica, SLS, Pirati, Nič od tega in še kdo.
Sam sem dokaj razočaran nad obstoječo vladno garnituro, a zavoljo predvsem zunanje politike, ki jo Glas ljudstva, recenzent civilne družbe onih 122 koalicijskih zavez z začetka zapisa, ni posebej naslovil; ne vem še, komu bom oddal glas, vem pa zagotovo, komu ga ne bom dal, ker če hočem dobro Sloveniji in njenim prebivalcem, ga preprosto ne morem. Ciljam na aktualno parlamentarno opozicijo, ki za celoten politično-družbeni sistem, tudi pri stvareh, ki dobro funkcionirajo, od vojske in policije do tožilstva, sodstva in državne uprave, zdravstva in šolstva, kulture in medijev, človekovih pravic in državljanskih svoboščin, načel solidarnosti in enakosti ter vrednotenja dela, nenazadnje do polpretekle zgodovine, odkrito napoveduje temeljite, skorajda revolucionarne lustracijske in revizijske posege, po vzoru ZDA po drugi izvolitvi Donalda Trumpa. Glava Tita v Velenju je zato že padla.
Zapišem in še enkrat poudarim svojo žalost in razočaranje na račun zunanje politike, ki ob nastopu sedanjega mandata, kljub mnogim pozivom, med drugimi bivših predsednikov republike Milana Kučana in Danila Türka, ni zmogla diskontinuitete s prejšnjo Janševo-Logarjevo, zlasti ne v odnosu do vojne v Ukrajini, pri kateri še vedno stopicamo na mestu ali po stopinjah, ki nam jih narekujejo v Bruslju in ki konflikt le podaljšujejo ter nas obenem vodijo vse bliže neposrednemu in usodnemu spopadu z Rusko federacijo.
Rad bi zagledal na obzorju neko bolj konsistentno, mirovniško zasnovano alternativno ponudbo, bolj zvesto 124. členu ustave, ki bi nas iztrgala iz te evropske zblojenosti in primeža vojnih hujskačev. Nekaj malega je od tega videti edino v strankah levice, ki pa se drobijo in prepirajo med sabo za primat pri tistem delu glasov, ki odpre vrata državnega zbora. Toda četudi do tega želenega zasuka k razumu ne pride, bom raje ostal pri sedanji izbiri, ki je vsaj nekomu, mislim na Palestince, naslovila žarek podpore in upanja, ki je uvidela in ga izgovorila na glas: da gre za genocid pri tem, kar Izrael počne temu narodu. Za razliko od večine članic Evropske unije je naša trenutna oblast zmogla, četudi skromno, sankcionirati Netanjahujevo vlado in nenazadnje napovedati bojkot (po odločitvi vodstva RTV) naslednje edicije Eurosonga z udeležbo Izraela.
SDS-ovcem ni niti nerodno trditi, da je za 90 tisoč in več pobitih Palestincev v Gazi, od katerih tri četrtine tvorijo starci, ženske in otroci, v celoti odgovoren Hamas, oziroma da pri tem izraelska vojska in vlada nista nič krivi. Da bi našli in iz rovov ven potegnili Hamasovce – ti povedo – so Izraelci pač primorani s tanki, topovi, letali, bombami in raketami ugonobiti civiliste, ki se znajdejo na njihovi poti. Abotno. Iz tega naslova ne izključujem niti možnosti, da bi morebitna nova Janševa vlada preklicala sklep o priznanju Palestine. In celo v zvezi z Ukrajino slišimo iz vrst SDS in NSi pozive k vrniti k obveznemu služenju vojske, pri čemer Janša ne bo imel zadržka, ki ga ima in ga je izrekla v poslanski zbornici celo italijanska premierka Melonijeva, pri napotitvi naših vojakov v Ukrajino proti Rusom.
Še neodločene volivke in volivce pozivam, da računajo tudi na vse to. Nenazadnje na dejstvo, da tile gospodje vidijo Trumpa kot vzornika in zaveznika celo pri zanikovanju podnebnih sprememb.
Aurelio Juri, Koper