Janez Beja, podpredsednik Združenja hribovskih in gorskih kmetov Slovenije in predsednik Kmečke zveze NSi, je razsipno razdelitev denarja gorskim kmetijam označil za nepravično, nepošteno in polno ugank.
Del njegove izjave povzemam po zvočnem zapisu iz Dnevnika RTV Slovenije: »Sedem milijonov bomo zapravili za ekološke kmete, ali bomo od tega prebivalci imeli kaj, ali bo sama oskrba kaj večja, ker veste, ekološki kmetje v večini primerov pri nas ne pridelajo veliko ali pa skoraj nič.«
Izjava predstavnika Kmečke zveze pri Novi Sloveniji je zaskrbljujoča, ker pokaže podcenjevalni odnos do ekološkega kmetovanja, njegovo nerazumevanje in nepoznavanje skupne kmetijske politike. Če meni, da je bil razpis nepravičen, nepošten in neustrezno voden, naj on ali kdo drug, ki se je na razpis prijavil, sproži upravni spor in to tudi dokaže. Živimo v pravni državi in zato imamo sodno varstvo, kako postopati v primeru dvoma o pravilnosti izvedbe razpisa, je zapisano na koncu določb razpisa.
Zaradi podcenjujočega odnosa Janeza Beja in NSi do ekološko usmerjenih kmetij je potrebnih nekaj pojasnil. Površine ekoloških kmetijskih zemljišč v uporabi so leta 2023 dosegle 12,2 % vseh kmetijskih zemljišč v Sloveniji, vendar je to še daleč od evropskega cilja, ki predvideva 25 % ekoloških površin do leta 2030. Predvidevam, da so zato v razpisu imele prednost ekološke kmetije. Res je, proizvodnja ekoloških kmetij ni velika, so pa zato razvojne možnosti velike. Denimo po podatkih za leto 2019 je bila nabavna vrednost ekoloških živil v javnih zavodih in drugih zavezancih za javno naročanje okoli 18 mio EUR, ena tretjina od teh je slovenskih ekoloških, dve tretjini tujih. Uredba o zelenem naročanju določa, da mora delež ekoloških živil, glede na celotno predvideno količino živil, znašati najmanj 15 %, leta 2019 je bil delež okoli 10 % (Analiza trga z ekološkimi živili v Republiki Sloveniji, 2019). V Sloveniji imamo primere dobrih ekoloških kmetov. Lansko leto je Aleš Čadež, mlad ekološki kmet, s projektom Lavrih Field Planter, z edinstvenim traktorskim sadilnikom prepričal najprej slovensko in nato še evropsko komisijo, ki sta mu podelili naziv najbolj inovativnega mladega kmeta. Zna biti, da je kmetija Aleša Čadeža opredeljena tudi kot hribovska kmetija, saj deluje v predelu Škofjeloškega hribovja.
Povečanje obsega pridelave, predelave in prodaje s ciljem izboljšanje samooskrbe je treba podpreti, kot tudi gorske in hribovske kmetije, prav tako tudi ekološko kmetovanje. Pri vseh vrstah kmetijstva pa velja opozorilo direktorice ekološke mlekarne Krepko Sandre Turnšek: »Dokler ne bomo bolj spodbujali predelave ekoloških pridelkov, se tudi ekološka pridelava ne bo dovolj povečala.«
Janez Beja oziroma NSi pa naj nepravičnost in nepoštenost dokažejo preko sodnega varstva, ki jim ga zagotavlja pravna država, na osnovi lastnih izkušenj pa lahko povem, da ta sistem deluje.
Jože Piano, Ljubljana in Kog