Za dosego svojih sprevrženih ciljev celo v tujini sramotijo Slovenijo in naše drugače misleče državljane. Nosilci in izvajalci teh nečednosti so politiki iz vrst SDS in NSi. Ob tem naj opozorim, da njihova filozofija političnega delovanja temelji na ideološkem vodenju in praksi Rimskokatoliške cerkve (RKC), ki je stoletja držala v šahu neuke Slovence, da je lahko z njimi manipulirala. Klerikalci so v zgodovini naredili veliko gorja slovenskemu narodu. Znano je, da so že v času Avstroogrske monarhije paktirali z nemško vladavino in zavirali razvoj slovenskega občestva in da so se že pred 2. svetovno vojno pričeli odkrito spogledovati z klerofašistično ideologijo in jo nato med vojno v celoti prevzeli za svojo doktrino, ko so drugače misleče Slovence pomagali pošiljati v taborišča smrti.
In kako prepoznamo klerofašista? Novodobni klerofašist je osebek, ki se kaže kot demokrat, je navidezno vneti zagovornik malega človeka, borec za očetnjavo in družino. V resnici pa po svojih dejanjih pooseblja ravnanje klerofašistov pred in v času med drugo svetovno vojno. Nekritično poveličuje svojega vodjo, kateremu je brezpogojno vdan, zaničuje ljudi drugih narodnosti in drugače misleče, prikrito podpira nasilje nad drugače mislečimi in diktaturo kot obliko vladanja. Ni sposoben presojati s svojo glavo, kar dokazuje med drugim s tem, da v nasprotju z načeli vere, ki naj bi bila vodilo njegovega življenjskega sloga, po nalogu vodje celo zagovarja pobijanje nedolžnih ljudi – genocid, ne spoštuje mednarodnega prava, podpira nezakonite napade na druge države in pobijanje tujih voditeljev, zavzema se za nerazumno oboroževanje in podpira dvolično politiko Nata in EU. Z vsemi sredstvi preprečuje ali zavira pobude civilne družbe. Je zagrizen zagovornik domobranstva, to je zločinske organizacije, ki je bila med 2. svetovno vojno sestavni del Hitlerjeve nacistične vojske, ki je imela nalogo pokončati slovenski narod. Za dosego svojih ciljev ne izbira sredstev. Je izjemno politično angažiran, nenehno pljuva po drugače mislečih, laže in zavaja z namero, da se občinstvu pokaže kot rešitelj domovine in njenih državljanov. V nasprotju z uveljavljenimi načeli, kot so demokracija, uveljavljanje človekovih pravic, vladavina prava in sožitje, med narodi podpira režime, ki izvajajo genocid, povzročajo krivice šibkejšim in so diktatorji.
Imamo male in velike klerofašiste. Mali klerofašist je osebek, praviloma starejše generacije, socialno ne ravno nepreskrbljen, prihaja iz manjših urbanih sredin, zafrustriran iz osebnih ali družinskih razlogov, v obnašanju nekoliko nasilen, predvsem pa popolnoma predan vodji sekte. Ne zna razmišljati s svojo glavo, redno hodi na prireditve sekte, svojim nasprotnikom kaže sredinec in se zjoka od sreče, ko zagleda svojega vodjo. Občasno hodi v cerkev, vendar ni iskren katolik. Ne zna utemeljiti svojih političnih početij, verjame le, da je edina prava resnica beseda njegovega vodje.
In kako izgleda veliki klerofašist? Je poosebljenje malega. Je bolj izobražen, vseh starosti, bere časopis Demokracijo in se v njem pojavlja s članki sovražnih vsebin z namenom ponižati in očrniti drugače misleče. Za dosego svojih ciljev ne izbira sredstev in se poslužuje najbolj nizkotnih prijemov. Žalitve, podtikanja, laži, korupcija, manipulacija so njihovo orožje za dosego političnih ciljev. Izmišljuje si vse mogoče načine zatreti pobude civilne družbe, razen svoje. Domači klerofašisti so se po vojni potuhnili in se kot organizirana politična združba pojavili ob osamosvojitvi pod poveljstvom v Argentini izšolanih klerofašistov. Z njihovo pomočjo jim je na volitvah uspelo preslepiti slovenski narod in jim podtakniti nov družbeni red, na čelo katerega so se povzpeli politični anonimneži in nesposobneži, ki so v kratkem vladanju naredili novi državi Sloveniji nepopravljivo škodo. Zafurali so gospodarstvo, razprodali najboljša podjetja, RKC podarili narodovo zlatnino. Po navodilih zunanjih »strokovnjakov« so nam vsilili model privatizacije, ki je omogočil bogatenje na račun pokradenega družbenega premoženja.
Glede na to, da posledice take politike občuti večina državljanov Slovenije, tudi »njihovi«, bi razumen človek pomislil, da taka politika ni v dobrobit ljudi in bi jo zavračal. Stanje pa je drugačno. Kljub temu, da niso ne moralno ne strokovno usposobljeni za vodenje države, jim uspeva v »šahu« držati dobro četrtino volivcev. Za to poskrbi RKC s svojimi duhovniki, ki bogoslužje izkoriščajo za propagiranje politike SDS in NSi. Pitajo jih s prežvečeno antikomunistično retoriko, jim grozijo z božjo kaznijo in določajo politično opredelitev vernikom. Kolikšna je beda njihovega političnega koncepta, se kaže v primeru, da ta že dobrih 30 let temelji na zgodbi o stricu iz Murgel. Soborci novodobnega vodje sekte klerofašistov v Sloveniji so, kot jih je poimenoval Uroš Blatnik (Dnevnik, 14. 6. 2025), »osebki brez hrbtenice z malo znanja in še manj sposobnosti misliti s svojo glavo in prežeti s sovraštvom do drugače mislečih, predvsem levo demokratično usmerjenih državljanov«. In ti osebki se ponovno ponujajo za rešitelje Slovenije.
Jožef Martini, Ljubljana