V mednarodnem prostoru, predvsem zaradi ZDA, čedalje bolj izginja diplomacija, razpada pravni red in medsebojno spoštovanje. Velesile, pa tudi vse več drugih držav, vse bolj uveljavljajo pravilo močnejšega ter bolj napadalnega. Ob upoštevanju pospešenega oboroževanja ter naglih podnebnih sprememb se vse bolj jasno postavlja vprašanje, kdo bo hitreje uničil človeštvo – človek sam z orožjem ali neizprosna narava z naravnimi katastrofami.
Tudi Evropa, na čelu z Evropsko unijo, hitro izgublja namen in pomen. Katastrofalna zunanja politika, še posebej v daljšem obdobju v zvezi z Rusijo, nas vodi v uničevalno vojno. Vse več orožja, populizmov, nacionalizmov ter celo fašizma bo kmalu odprlo vprašanja »krivičnih« meja in zahtev po spremembah – praviloma z vojnami. Sedanji evropski politiki namesto povezovanja državljanov Evrope nadaljujejo z razdvajanjem, grožnjami in pozivanjem k pripravam na vojno. Vse kaže, da politiki Evropo namerno potiskajo že v tretjo svetovno vojno!
V Sloveniji politiki z namernim poglabljanjem razkola med ljudmi, hujskanjem, nenehnimi spori in samovoljo ogrožajo državo. Zato izgubljamo čas, energijo in priložnost za neodvisnost, samostojnost in razvoj. Ni bilo dovolj, da smo zapravili vrsto odličnih podjetij, ljudi in znanje. Nadaljujemo še z uničevanjem vrednot, saj je danes na prvem mestu pohlep. Imamo skupino ljudi, ki jih žene pohlep po denarju, in drugo skupino, ki jo žene pohlep po oblasti. Letos se je ob tem prvič pojavilo vprašanje, kje je meja med pohlepom po oblasti in med kolaboracijo s tujino. Prav ta skupina namerno poglablja ideološki razkol med ljudmi in ponavlja: druže Janša, mi ti se kunemo … Žal pri poglabljanju razkola sodeluje tudi vodstvo slovenske Cerkve.
Mednarodna pravna ureditev (na čelu z OZN itd.) razpada, Evropa (in ostali svet) se besno oborožuje, domače politike pa žene nebrzdan pohlep po oblasti. Če temu dodamo še znano zaporedje: populizmi, nacionalizmi in fašizmi, se bo zgodovina, vključno s spremembami meja, pisala na novo.
In tu je za slovenske politike (in načrtno razklani narod) vprašanje: ne opažate v sosednjih državah po preteklosti hrepenečih zemljevidov, vse več obujanja spominov na »njihova« ozemlja, opevanja nekdanjih meja? Če se bodo sedanje mednarodne, evropske in slovenske razmere nadaljevale, potem je odgovor na naslovno vprašanje, kdo bo imel dobiček, popolnoma jasen. Razkol bo pospešil razkosanje in naše tisočletne sanje se bodo razblinile. Namesto države Slovenije pa bo najbrž ostala dežela Kranjska!
Janez Zadravec Klugler, Maribor