Množica dejavnikov je razlog, da pri opisovanju razmer v družbi ne moremo izbrati enega samega dejavnika, ki bi podajal verodostojno podobo resničnega stanja demokracije. Gre za težavo, podobno gordijskemu vozlu. Vendar rešitev za presekanje tega gordijskega vozla poznamo.
Nekakšen skupen izraz delovanja in učinkovanja vseh naštetih dejavnikov sistema demokracije predstavlja uresničevanje osnovnih potreb prebivalstva. Tako zaobidemo tudi problem različnega vpliva posameznih dejavnikov na stanje demokracije v družbi. Problem predstavlja praksa, ko politiki ne razumejo, da (edino) vstopno točko v sitem resnične demokracije najdemo na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Vstopna točka v sistem demokracije so osnovne človekove potrebe. To so potrebe po hrani in vodi, po oblačilih in primernem bivališču, po zdravstvenem ter socialnem varstvu in po izobraževanju. Predstavljajo temelj uresničevanja sistema demokracije. Razmere na področju uresničevanja osnovnih potreb prebivalstva so verodostojna podoba resničnega stanja demokracije v družbi. Osnovne potrebe prebivalstva so dobesedno čudežni ključ, ki odpira vrata procesu krepitve demokracije. Predstavljajo osrednjo točko vstopanja v svet resnične (ne pa lažne) demokracije, kar politiki praviloma prezrejo.
Upoštevati moramo, da poldrugo stoletje stara predstavniška demokracija sama po sebi ne spodbuja demokratizacije družbe. Uresničevanje osnovnih potreb prebivalstva ni njen imperativ. Parlamentarnim volitvam se pripisuje izjemen pomen. Vendar upravljanje države z orodji predstavniške demokracije tega ne potrjuje. Orodja predstavniške demokracije so univerzalna. Države s sistemom parlamentarne demokracije se zato razvrščajo v različne skupine, v države z demokratičnim, države z hibridnim in države z avtoritarnim sistemom. Seveda takšno razvrščanje ne upošteva ključnega merila, to je uresničevanja osnovnih potreb prebivalstva. To je razlog za pravo zmedo pri razlagah, kakšno obliko demokracije uporabljajo posamezne države. Takšen primer predstavljajo tudi ZDA. Predsednik Trump je bil demokratično izvoljen z 58 odstotki elektorskih glasov. Državo vodi (in upravlja) z ekstremnimi diktatorskimi orodji, ki na teritoriju ZDA in na vseh koncih sveta ustvarjajo zmedo in strahove.
Predstavniškemu sistemu, ki prevladuje v svetu, se neutemeljeno pripisuje družbena vloga, ki je ta sistem ne more uresničiti niti v sanjah. Ne preseneča podatek, da kar dve tretjini prebivalstva domuje v državah, v katerih se upravljanje države opira na uporabo orodij avtokratskega sistema. Ni treba razlagati, da uresničevanje osnovnih potreb prebivalstva v teh okoljih ni prioriteta. Prezrta je okoliščina, da že desetletja dolgo poteka proces legalnega nepravičnega prisvajanja svetovnega bogastva s strani političnih in gospodarskih elit. Bilanca tega procesa je šokantna. Nekaj deset milijonov (cca 80) prebivalcev poseduje enako vrednost svetovnega bogastva kot večina od dobrih osmih milijard prebivalcev planeta. V okolju parlamentarne demokracije tako legalno deluje turbokapitalizem.
In kako se opisani dogodki odražajo na delovanje Evropske unije? Leta 1992 je Unijo ustanovilo 12 evropskih držav. V pogodbo so kot vrednote Unije našteli spoštovanje človeškega dostojanstva, svobodo, demokracijo, enakost, pravno državo in spoštovanje človekovih pravic, kot cilje Unije pa krepitev miru in blaginjo narodov. Na politični sceni je bil v času ustanavljanja Unije že močno prisoten neoliberalizem, ki je danes uradna ideologija držav članic EU. Politiki so prezrli sporočilo, da so dejavniki neoliberalizma deregulacija, liberalizacija in privatizacija, ki so v navzkrižju z vrednotami Unije. S tem navzkrižjem se ne ukvarjajo, čeprav blokira uspešno uresničevanje ciljev in vrednot Unije. Združena Evropa ima vse pogoje, da svetu demonstrira uresničevanje sistema resnične demokracije. Vendar evropski politiki ne razumejo, da vstopno točko v sistem demokracije predstavlja le sistem uresničevanja osnovnih človekovih potreb.
Janez Krnc, Litija