Slovenska ustava v 3. členu določa, da je »Slovenija država vseh svojih državljank in državljanov.« To pomeni, da država pripada vsem svojim državljanom, ne glede na njihov izvor, narodnost, etnično pripadnost ali kraj rojstva.
Pomembno pa je razlikovati med pojmoma: Državljan Slovenije je oseba, ki ima slovensko državljanstvo. To državljanstvo se lahko pridobi z rojstvom, poreklom ali z naturalizacijo pod pogoji, ki jih določa zakon.
Tujec v pravnem pomenu pomeni osebo, ki ni državljan Slovenije. Ko nekdo uspešno pridobi slovensko državljanstvo, po slovenskem pravu ni več tujec.
V vsakdanjem govoru ljudje včasih z besedo »tujec« mislijo na osebo, ki je rojena v drugi državi ali je priseljenec. V tem pomenu je povsem mogoče, da je nekdo »po izvoru tujec« oziroma priseljenec, hkrati pa je danes slovenski državljan. Na primer oseba, rojena v Bosni in Hercegovini, Srbiji ali Argentini, ki je kasneje pridobila slovensko državljanstvo, je slovenski državljan.
Če je poslanec Žan Mahnič dejal, da »tujci ne morejo biti državljani Slovenije«, je lahko to razumljeno na dva načina: Če je uporabljal pravno definicijo besede »tujec«, potem je izjava tavtološka: tujec je po definiciji nekdo, ki ni slovenski državljan.
Če pa je s »tujci« mislil ljudi tujega izvora ali priseljence in trdil, da ti ne morejo biti slovenski državljani, potem takšna trditev ne drži. Slovenska zakonodaja izrecno omogoča pridobitev slovenskega državljanstva z naturalizacijo.
V tem primeru gre za zavajajočo oziroma retorično formulacijo. Njegovo tolmačenje besede »tujec« je pravno nenatančno, izven konteksta, s ciljem vnašanja nestrpnosti in sovraštva do ljudi!
Ferenc Godina, Ljubljana