Kdaj je lepše, zjutraj ali zvečer?

Pozna se, da čez dan dobesedno žge, do jutra si ne morejo vse rastline opomoči. Ko se zapeljem od hiš na polja, začutim nekoliko hladnejši zrak. Kar ne morem verjeti, nad travniki lebdi dober meter debela meglica. Le od kod se je vzela ta vlaga, saj je že vse presušeno, zemlja razpokana, tu pa, kot po čudežu, meglica?! Komaj kaj rose po travi. Kakšno razkošje pravzaprav, v takem se človek šele povsem zave, kaj pomeni voda za življenje! Prav stoži se mi po barjanskem blatu! Kar ustavil bi se in srkal vase to svežino in občutek vlage, dokler je sonce neusmiljeno ne popije. Škoda je zamuditi tak prizor v teh dneh, ko si je potem večino dneva le težko predstavljati, da je bilo zjutraj lahko tako. Srečam srnjaka. Ali je zjutraj še malo zaspan in se mu ne ljubi prehitro skakati naokoli? Živali ravnajo preudarno z energijo, dragocena je. Morda me zato gleda in čaka, ali bom šel le mimo in bo lahko mirno nadaljeval svojo pašo ali pa bo le moral napeti svoje mišice in skočiti med bližnja drevesa. Mir je, slišim oddaljeni zvok prometa, slišim žolno, fazana, sonce pa se počasi dviga in naznanja svojo oblast. Zakaj vsak dan ne vstanem tako zgodaj?!