A poglobitev za okoli 40 cm je le začasna rešitev. Na predavanju Slovenske matice 13. 5. 2025 je doc. Rok Žnidaršič, ljubljanski urbanist in podžupan, sporočil, da bo tovorni železniški promet poglobljen potekal skozi Potniški center Ljubljana (PCL), potniški promet pa bo potekal po terenu.
Nekdanji urbanist in podžupan Janez Koželj je dne 26. 6. 2025 v članku »Apel podobo na ogled postavi« potrdil sporočilo doc. Žnidaršiča: »...zastavljena gradnja nove sodobne železniške dvorane bo drugo leto vendarle pod streho in to po dolgem in mučnem oklevanju vse od daljnega leta 1978. Za večino javnosti in potnike pravo olajšanje, za čuječo strokovno srenjo pa še en usodni podtaknjenec, ki naj bi za vedno onemogočil poglobitev železnice skozi mesto. Kar tudi ne drži! Mišljeno je namreč, da potniški tiri ostanejo na površini mestnih krakov tudi za obratovanje mestne železnice namesto tramvaja. Tudi trase poglobljene tovorne železnice so končno izbrane, treba bo samo še zbrati tiste štiri in pol milijarde evrov, da se predori zgradijo.«
Posledično bo potrebno železniški podvoz na Dunajski cesti poglobiti kar za deset metrov in podaljšati klančine od Kozolca do Plave lagune, ukiniti dovoz na Vilharjevo cesto ter opustiti severni avtobusni terminal.
Še večje težave bodo, če se odločijo za nadvoz nad železniško progo, preko železniških tirov. Enaka problematika križišča z Dunajsko cesto je tudi križišče železnice s Šmartinsko cesto (Šmartinski podvoz).
Še najmanj atraktivna je alternativna rešitev, da se podvoz ali nadvoz opusti, Ljubljana pa ostane za vedno popolnoma ločena in razdeljena na severno in južno Ljubljano.
Alternativa, ki jo je napovedala ministrica Alenka Bratušek 3. 1. 2025, da se bo tovorni železniški promet preusmeril na severozahodno ali jugovzhodno obvoznico ob avtocesti, potniški promet pa bo potekal nad ali pod PCL, je seveda najboljša rešitev. Podvoza ali nadvoza na križiščih Dunajske in Šmartinske ceste ne bi bila potrebna, severna in južna Ljubljana bi se združila na nivoju. S tem bi bil omogočen neokrnjen urbanistični razvoj Ljubljane.
A po sporočilu nekdanjega urbanista prof. Koželja že leta 2020 zaradi povečanih naselij, vodonosnika itd. izvedba severozahodne obvoznice ni bila več možna. Jugovzhodna obvoznica pa sploh ni bila ovrednotena, je sporočilo tajništvo župana. Na televizijski oddaji Tarča pred nedavnim pa smo izvedeli, da so zemljišča na robu Krajinskega parka Ljubljansko barje ob avtocesti v lasti tujih in domačih investitorjev namenjena ekskluzivnim stanovanjskim naseljem.
Torej tudi ta atraktivna rešitev, ki jo je napovedala ministrica Alenka Bratušek, ni več izvedljiva.
In tako bo še dolga desetletja drvelo skozi središče Ljubljane predvidenih 450 vlakov dnevno, vsake tri minute, dan in noč. Ljubljana bo razrezana na pet delov z železniškimi progami s protihrupno zaščito. Naša prestolnica se bo razvila v pet ločenih getov. Na opozorila javnosti in stroke (dr. Metoda Dodič Fikfak), ki opozarja, da so bile že leta 2018 najpogostejše bolezni in smrt občanov posledica železniškega prometa skozi Ljubljano, pa se odločevalci ne zmenijo.
Čas bi bil, da nam državni in občinski oblastniki natočijo čistega vina, saj sporočila, ki jih periodično sporočajo sredstva javnega obveščanja, niso kaj več kot norčevanje.
Milan Zdravko Kovač, u.d.i.a., Ljubljana
