Nerazumljivo je, da so se verskega obreda neke Cerkve udeležili predstavniki državne oblasti, ki je po ustavi ločena od Katoliške cerkve. In to ne samo od verske institucije kot takšne, temveč tudi od vere. V čigavem imenu so bili tam? V svojem ali v imenu vseh državljanov? Ali so bili tam tudi v imenu nekatolikov, ateistov, muslimanov, prakristjanov … Na podlagi česa lahko predstavnik države predstavlja državljana ateista ali vernika nekatoliške verske skupnosti pri verskem obredu katoliške cerkve? Ali sta mu dala pooblastilo? Pa Cerkev obema sploh ne priznava pravice do obstoja, saj je po cerkvenem nauku za oba predviden večni pekel. Ali so politiki pri maši tudi molili ali šli k obhajilu? Če so, v čigavem imenu? V imenu muslimanov, budistov, ateistov …? Ali so se klanjali duhovnikom? Predsednica sekularne države se klanja pred duhovnikom? Država se klanja pred klerikom?
Katoliška cerkev je proti mnogim človekovim pravicam, ki jih priznava slovenska ustava. Tako ne priznava pravice do življenja, saj biblija predvideva smrtno kazen za večje število moralnih prekrškov – še sedaj to velja za homoseksualce, prešuštnike, otroke, ki udarijo starše, sinove, ki staršev ne poslušajo, in tiste, ki ne poslušajo duhovnika. Poleg tega podpira pobijanje ljudi v »pravičnih« vojnah. Cerkev ne priznava svobode vesti, saj krsti dojenčke in jim s tem odvzema versko svobodo, ki jo otrokom priznava ustava v 41. členu, kar tudi pomeni, da iz Cerkve sploh ne morejo več celovito izstopiti. Cerkev je tudi proti volilni pravici (to je spremenila v volilno dolžnost), svobodi izražanja in tiska (papež Gregor XVI. je leta 1832 dejal, da je človekova svobodna volja norost; bil je tudi proti svobodi tiska in vesti, njegov kolega Leon XIII. pa je rekel, da ni dovoljeno spodbujati svobode mišljenja in svobode tiska). Papež Ratzinger je dejal, da so neverujoči sile teme in zla, zgodovinar Karlheinz Deschner pa, da na svetu ni organizacije, ki bi bila v antiki, vključno s srednjim in novim vekom ter zlasti v 20. stoletju, tako obremenjena z zločini kot Rimsko-katoliška cerkev. Pa še nezmotljivi papež Pij XI. leta 1930: »Če že obstaja totalitaren režim – totalitaren v praksi in teoriji – je to režim Cerkve, saj Cerkvi človek pripada na totalen način.« In na verske obrede organizacije, za katero sam papež Pij XI. pravi, da je totalitarna, zgodovinar Karlheinz Deschner pa da je zločinska, hodijo predstavniki slovenske države in se ji tako ali drugače klanjajo. Žalostno.
Predsednik vlade Janez Janša je bil slavnostni govornik na praznovanju dneva državnosti na Polževem. Po maši za domovino je sledila svečanost, na kateri je imel predsednik vlade slavnostni govor. Na koncu govora je dejal: »Bog živi Slovenijo in vse, ki imamo Slovenijo radi«, na začetku pa je prej kot občane Ivančne Gorice pozdravil škofa Sajeta. Ali je Cerkev za predsednika vlade vredna več kot občani? Cerkev prvorazredna, ljudstvo drugorazredno? In katerega boga je imel predsednik sekularne vlade v mislih: totalitarnega cerkvenega ali katerega drugega? Glede na to, da se SDS »pajdaši« s Cerkvijo, je jasno, za katerega boga gre. Ta bog Sloveniji ni in tudi ne bo prinesel nič dobrega. Zgodovinar Karlheinz Deschner je jasen, njegove besede pa so aktualne tudi v 21. stoletju, saj takšni ali drugačni cerkveni zločini trajajo še naprej.
Vlado Began, Šmarje pri Jelšah