Slovenijo obišče na milijone turistov in po številkah sodeč imajo najraje gore, to občutljivo okolje, kjer je množičnost najbolj moteča. Triglavski narodni park je postal znamka, ki privablja že zato, ker je narodni park. Ko potujemo po svetu in po Alpah, je prav lepo in pomirjajoče videti na destinaciji domačina in domačega gosta. V gostilni, nastanitvi, trgovini ali kjer koli drugje v gorah. Takrat veš, da stvari v državi delujejo, da sta državljan in njegovo zadovoljstvo na prvem mestu, da so stvari dostopne za tiste, ki s svojimi davki prispevajo za dobro infrastrukturo, da si turizem ni podredil vsega. Tako je marsikje v zahodnih Alpah, kjer jim je povečini uspelo ohraniti zdravorazumskost, tako pri cenah kampov, parkirnin, cestnin kot pri drugih omejitvah.
Pri nas pa se pogosto zdi, da so postali prav domači gostje in dnevni obiskovalci Alp nebodijihtreba, ki delajo dodatno gnečo na cesti, se pritožujejo nad zapornicami, visokimi cenami, medtem ko je tuji gost tiho, plača, kolikor je treba, uporablja javni avtobusni promet in je navdušen nam vsem. Toda ni daleč čas, ko je država z različnimi ukrepi in ko so prav domači gostje, z boni ali brez njih, reševali slovenski turizem. Kajti turizem ni nikoli samo stacionarni, je tudi izletniški. Od njega morda ne bodo zaslužile velike hotelske verige, bodo pa mali ponudniki. Med covidom-19 nam je neki trgovec s praznega Bleda iskreno povedal, da on od tujih gostov nima prav nič in da ves promet ustvari od dnevnih obiskovalcev. Nekaj je hudo narobe z vsako destinacijo, kjer domačih gostov praktično ni več.
Vir: Nedeljski dnevnik