Poletna policijska statistika ne prikazuje le večjega števila intervencij, ampak nam veliko pove tudi o današnji družbi, ki je vse manj strpna. V času dopustov ni nič boljše, meja med dopustniško sproščenostjo in nespoštovanjem drugih je še hitreje prekoračena. Dobršnega dela poletnih policijskih zgodb sploh ne sestavljajo večja kriminalna dejanja, ampak vsakdanja, na videz nepomembna ravnanja posameznikov. Nekdo navije glasbo do konca, »saj je poletje«. Drugi popije preveč, ker »je vendar dopust«. Tretji lahkomiselno pusti torbo s telefonom in denarnico brez nadzora, ker »bo skočil samo za minuto v morje«. Četrti s skuterjem po enem kolesu divja med sprehajalci, ker »kaj mi pa morejo«.
Po koncu poletja ne bodo šteli le nočitve in turistični prihodki. Sešteli se bodo tudi klici na številko 113, prometne nesreče, tatvine in kršitve javnega reda in miru. Uspeh turističnega kraja ni odvisen le od polnih hotelov in restavracij, temveč tudi od občutka, da je okolje varno in prijetno tako za obiskovalce kot za domačine. To pa ni naloga samo policije. Policistom po eni strani radi očitamo, da so premalo prisotni na ulicah, po drugi strani pa, da pišejo plačilne naloge za vsako malenkost. A javni red je pravzaprav sestavljen iz malenkosti. Nobena patrulja ne more nadomestiti osnovne kulture sobivanja, zavedanja, da ni »vse naše«, ampak si prostor delimo z drugimi. Tudi na dopustu velja večno preprosto načelo, da se naša svoboda vedno konča tam, kjer se začne svoboda drugega.
Vir: Nedeljski dnevnik