Pomembno je to, da državni aparat deluje, da ljudem, okrog in za katere se vse v njem vrti, ne zataji. Pa kakršna koli že bo nova vlada, skrajno desna, leva, sredinska. Potem ne bo več mogoče govoriti o razpadanjih delov sistema, v katerih se zavzema za človeka. Tu smo izključno prvenstveni državljani, katerih dobrobit se mora ohraniti. Zato je vsem treba omogočiti javno dostopne servise, brez katerih bi postajali osiromašena dežela z obrobja EU, česar nočemo. 1. maja 2004 smo s članstvom v EU postali del evropske družine, vsakogar posebej ter vseh. Od tedaj bo 22 let in trditev, da z vstopom nismo veliko pridobili, bi bila pristranska in krivična. Zato moramo vztrajati pri tem, kar smo si zadali in izglasovali z referendumsko privolitvijo. Z našo včlanitvijo v EU je bila posodobljena zakonodaja z evropskimi standardi in direktivami. Evropski zakoni in jurisdikcija ščitijo delavce, katerim pa moramo pri nas zagotoviti prislužene plače. Že v osnutku pogodbe iz leta 2003 o ustavi za Evropo izstopata pravica do svobode in varnosti.
Zatorej upamo, da Roberta Goloba ne bo minila vztrajnost pri premagovanju raznih ovir, ki mu jih pristaši za Janševo vlado nastavljajo na poti do premierjeve potrditve mandatarstva. Ker kam pripelje zgolj desna usmeritev, vemo iz prejšnjih Janševih vlad in primerov iz tujine. Tudi na Madžarskem ni več večinskega stremljenja k skrajnostim, še tam volivci spregledajo. Ne bodo izpodbijali rezultata, toda tudi v Sloveniji to ne bi prišlo v poštev iz več razlogov. Saj vnovične volitve niso smotrne, zaradi izvedbe pa predstavljajo kar zajeten finančni zalogaj.
Tako imajo zdaj največ izvoljenih predstavnikov ljudstva v državnem zboru RS iz Gibanja Svoboda. Morda bi bilo s tem prav, da je predsednik/ca državnega zbora iz njihove, najuspešnejše stranke. Ampak na 10. konstitutivni seji DZ RS je bil položaj vodje DZ podeljen vodji najmanj uspešne. Vodji stranke, ki se dejansko ni (z)mogla doslej izkazati, ker te Resnice do zdaj sploh ne poznamo kot dejavne. Kar pa se ne nanaša na njene dozdajšnje neparlamentarne aktivnosti, ki so bile dokaj opazne. Pa vendar imamo prvega med enakimi, kot pravi zase predsednik poslancev DZ Stevanović. Čigar dejavnost bo interese poslancev DZ v imenu ljudi kohezivno povezovati in ne razdvajati. S čimer se odmika od negativnega populizma, v katerega Resnico tlačijo z desnimi strankami.
Ali bomo dobili vlado narodne enotnosti ali progresivno desničarsko, ostaja vse do izteka roka za imenovanje njenega mandatarja odprto vprašanje, dotedaj pa je operativna delujoča vlada. Soglasje bo podala predsednica države, ki ne skriva tenzije, da je bolj naklonjena Golobu, za kar so zagotovo razlogi, četudi se hipotetično lahko zgodi, da postane vlada Janševa. Pri čemer prihaja do ideološkega razhajanja pri usmeritvi zagovarjanja desnih in levih nazorov. Vprašajte se, kaj bi večini bolj ustrezalo, in več je teh, ki se bojijo odstopanj od ustaljenega. V skoraj štirih letih mandata Golobove vlade nismo bili pahnjeni v nemilost in tako mora ostati. Četudi se oblikovanje koalicije, ki bi jo vodil zdajšnji premier, zdi misija nemogoče, je to možno.
Odprto je vprašanje, kolikšna je verjetnost, da si Demokrati in Resnica premislijo in ne podležejo SDS. Dotlej bomo v godlji, ki so nam jo zakuhali v trojčku SLS-NSi-Fokus na prigovarjanje Janeza Janše. Da nam bodo vladali z represijo, zastraševanjem, nadzorom, izvajanjem restriktivnih ukrepov? Nočemo neupravičene nasilnosti desne oblasti, vnašanja razdora med državljane in korupcije.
Tamara Lubarda, Ljubljana