Njegovo temeljno poslanstvo je izboljšanje kakovosti življenja oseb z MS, zagovorništvo njihovih pravic ter ozaveščanje javnosti o bolezni. ZMSS deluje kot pomemben povezovalni člen med bolniki, zdravstvenimi ustanovami in širšo družbo.
V časniku Dnevnik z dne 24. 8. 2026 smo zasledili članek glede obnovitvene rehabilitacije, v katerem smo navedeni kot prejemniki proračunskih sredstev za obnovitveno rehabilitacijo. V tem prispevku bi želeli pojasniti pomen in učinkovitost obnovitvene rehabilitacije za invalide. Radi bi namreč opozorili javnost na širši pomen programov skupinske obnovitvene rehabilitacije za invalide ter na potrebo po njihovi stabilni in pravočasni ureditvi tudi v prihodnje ter pojasnili, zakaj je pomembno, da se s podporo takšnim aktivnostim izognem težjim potekom bolezni in morebitnim še višjim stroškom v primeru nepravočasnega zdravljenja.
Redna rehabilitacija ohranja samostojnost invalidov in znižuje javne stroške. Če se programi prekinejo, ljudje hitro izgubijo svoje telesne sposobnosti in postanejo odvisni od pomoči drugih. To pomeni večje breme za njihove družine in večji pritisk na zdravstveni sistem (več bolnišničnih obravnav in domskega varstva). Stalno financiranje rehabilitacije zato ni le pomoč posamezniku, ampak je dolgoročno najcenejša rešitev za državno blagajno.
ZMSS ima 2373 članov, med katerimi jih 850 koristni obnovitveno rehabilitacijo. Po pogodbi z ministrstvom za zdravje letno pregledno poročamo o učinkovitosti in namenski porabi. V članku je naveden znesek, ki ga je ZMSS prejel v zadnjih štirih letih, kar pomeni povprečno 1294,55 € na uporabnika obnovitvene rehabilitacije. To so dejanski stroški zdravilišča za namestitev, prehrano in terapije, ki jih določi zdravnik.
Obnovitvena rehabilitacija je za številne invalide bistvenega pomena, saj pomembno prispeva k ohranjanju življenjskih veščin, preprečevanju oziroma upočasnjevanju poslabšanja zdravstvenega stanja ter krepitvi sposobnosti za čim bolj samostojno življenje. Pri tem želimo še posebej poudariti, da ne gre za privilegij, temveč za delo celostne oskrbe invalidov.
Strošek obnovitvene rehabilitacije je neprimerljivo nizek v primerjavi s finančnimi posledicami, ki bi nastale, če invalidi tega programa ne bi bili deležni. Če se programi rehabilitacije opustijo ali omejijo, se neposredno poveča strošek zdravstvenih storitev zaradi pogostejših hospitalizacij, zdravljenja zapletov in večje potrebe po negi. Naložba v pravočasno rehabilitacijo zato dolgoročno pomeni pomemben prihranek za celoten zdravstveni in socialni sistem.
Edvard Rednak, predsednik Združenja multiple skleroze Slovenije (ZMSS)