Ameriškemu predsedniku sem se že dvakrat »zahvalil«, ker nas sili, da se pogledamo tudi v ogledalo naše kulturnojezikovne politike. Vendar se, tako v Evropi kot v Sloveniji, še vedno sprenevedamo in to predvsem na račun mladih oziroma vpliva angloameriške kulturno jezikovne nadvlade nad mladimi.
A tudi tu se vse pogosteje pojavijo prava vprašanja in takšno, o izgubljeni bitki za slovenščino, se je pred kratkim pojavilo tudi v slovenskem osrednjem časopisu. Vendar je to zgolj vrh ledene gore. Pod gladino nas čaka še vrsta presenečenj, ki žal ne bodo prijetna, prej usodna tako za Slovenijo kot Evropo. Najprej pa uporabimo znan odgovor mladih, da je slovenščina jezik prisile, angleščina pa prostor svobode in zabave. Tisti, ki vsaj malo razmišljajo s svojo glavo, vedo, da je ta odgovor posledica propagande oziroma indoktrinacije.
Razkorak med papirnimi dokumenti (na čelu s splošno deklaracijo o človekovih pravicah) in dejanskim življenjem je čedalje večji. Kulturno jezikovni imperializem ter kolonializem se še stopnjujeta, s tem pa tudi vse večja stiska ljudi, še posebej mladih. Neštetokrat je dokazana trditev, da ne smemo dovoliti nobenega privilegija kateremu koli narodu ali jeziku, ker sledijo politična, vojaška, ekonomska in kulturna podrejenost. Temeljno vprašanje, kako ohraniti bogastvo različnosti kultur in jezikov, istočasno pa omogočiti enakopravno sporazumevanje, je še vedno nerešeno. In tu izgubljamo bitko za svoj jezik, najprej majhni narodi, nato pa tudi ostali oziroma človeštvo.
Evropa je na tem področju na žalost šolski primer kolonializma, zmedenosti in podrejenosti, čeprav je pred nekaj leti dobila dobro strokovno analizo z naslovom »Pristop EU k večjezičnosti v svoji komunikacijski politiki«. Med drugim vsebuje podatek, da vsaj ena tretjina Evropejcev uporablja samo materni jezik, oziroma ne govori nobenega tujega jezika, itd. Večjezičnost je dejansko laž, ker se v resnici nadaljuje kolonializem z angleščino. Kot zanimivost pa povejmo, da se odziv ljudi v bivših vzhodnoevropskih državah, zaradi nadvlade ruščine, odraža s strupenim sovraštvom, podobno kot do amerikanščine v Južni Ameriki. In za nameček še povejmo, da se bo poveljevanje v skupni evropski vojski menda izvajalo v angleščini.
Slovenija ima jasno začrtano pot, saj je kmalu po osamosvojitvi eden izmed ministrov povedal, da angleščina spada v osnovno izobrazbo vsakega Slovenca. To je sedaj uresničeno z uvedbo angleščine v prve razrede osnovnih šol, skupaj s slovenščino. Temu se, ob upoštevanju naše maloštevilnosti, lahko reče načrtna raznarodovalna jezikovna politika. Ker temu nihče ne oporeka, je to tudi uradna kulturno jezikovna politika republike Slovenije. Pred pol stoletja so se nekateri uspešno uprli nadvladi srbohrvaščine, danes pa je stanje bližje osemnajstemu stoletju, ko so se nekateri uprli nadvladi nemščine. Zaradi naše brezbrižnosti imamo danes nadvlado angleščine, kje pa je upor?
Janez Zadravec Klugler, Maribor