Kot sem že večkrat napisal, menim, da se mora poplavna varnost Savinjske doline reševati v zgornjem toku reke Savinje, kjer je struga ožja. Tako bi se dalo z jezovi ali hidravličnimi pregradami reševati nenadne velike pritoke Savinje in hudournikov, preden ta poplavlja Ljubno, Nazarje, Mozirje in naslednje kraje. Tudi v zgornjem toku je mogoče urediti odtočna polja, suhe zadrževalnike in podobno. V svetu je poznan sistem odvajanja velikih voda z odvodnjevalnimi predori, ki so lahko hkrati tudi cestni ali železniški predori. Takšnih rešitev je v svetu veliko, denimo v Švici povezujejo doline s predori ter omogočajo tako promet kot pretoke vode. V Veliki Britaniji so denimo na meji s Škotsko pred 40 leti izvajali North Umbrian Water project, kjer so iz više ležeče reke z dvema predoroma odvajali vodo v niže ležečo ter tako rešili potapljanje, hkrati pa tudi rečni promet.V Idriji, ki leži v kotlini, pod njo pa rudnik, v vseh 500 letih delovanja rudnika ni bilo potapljanja, očitno so znali avstroogrski rudarji in gozdarji že pred stoletji najti rešitev z urejanjem in stalnim čiščenjem struge, s pregradami, klavžami, grabljami ter predori. Celo v Črni gori so pred 30 leti zgradili železniški predor od Podgorice, ki je hkrati odvodnjevalni. No, tudi pri nas imamo pri Lukovici drenažni predor za zaščito cestnega prometa. Tudi Soške elektrarne imajo sistem vodnih predorov za ustrezno dovajanje vode na turbine.
V zgornjem toku reke Savinje, nekje nad Ljubnim, bi lahko zgradili cestni predor proti Vranskemu ter tako enkrat za vselej rešili tudi odvodnjavanje, hkrati pa zgradili povezavo s Šoštanjem ter proti Koroški. Tako bi odpadla neracionalna in okolju ter kmetijstvu škodljiva trasa avtoceste Velenje–Šentrupert, ki podira več kot sto hiš, uničuje hmeljišča ter vodonosnike pod goro Oljko ter skazi vizuro lepe doline. Očitno je omenjeno traso forsiral veliki »ljubitelj ali ljubiteljica« Savinjske doline. Ker se v zadnjih 30 letih po zadnji poplavi sploh ni urejalo in čistilo struge Savinje, še manj pa dotokov hudournikov ter gozdnih poti, in skladiščilo ogromne količine hlodov ter sena ob strugi, je bila poplava toliko bolj katastrofalna. Ne vem, zakaj država ne dovoli lokalnim podjetnikom in kmetom čistiti struge, podobno kot je to v tujini. Verjetno le zaradi slovenske »fovšije«. Ta dela bi se dalo ustrezno nadzorovati, struge pa bi bile ustrezno čiste.Tako kot imamo rudarji inšpekcijo, ki opozarja na nevarnosti ter nadzira rudarska dela, bi moralo tudi okoljsko ministrstvo imeti ljudi, ki bi učinkovito nadzirali varovanje okolja.
Matjaž Cerovac, univ. dipl. inž. rud., nekdanji glavni republiški rudarski inšpektor, Letuš