Ko gre za neracionalno obnašanje, očitno odločajo čustva, s katerimi vešči politiki tako dobro manipulirajo, da čustva »izklopijo« razum. »Iluzija prinaša človeku največje veselje,« je že zdavnaj rekel Voltaire. Denimo od iluzije, da nas čaka boljše življenje po smrti, že skoraj dve tisočletji živi najstarejša stranka, ki pravi, da se ne ukvarja s politiko, čeprav hoče voditi naša življenja in odločati namesto nas (kar mnogim ustreza zato, da ne prevzamejo lastne odgovornosti, saj odgovornost prinaša stres). Kaj pa je politika drugega kot urejanje odnosov med ljudmi skozi določanje, kaj je dovoljeno in kaj ni, katere vrednote je treba upoštevati, koga poslušati, kaj je greh itd.
Vprašala sem dve samohranilki (eno iz Hrvaške, drugo iz Slovenije), obe z nizkimi dohodki, zakaj tako goreče kritizirata socializem, če pa so imele zastonj vrtec, otroci so pridobili univerzitetno izobrazbo (kar v kapitalističnem sistemu ne bi bilo možno). Odgovorile so, da ni bilo svobode. Obe sta hodili v cerkev, tudi njihovi otroci so prejeli vse zakramente (res pa je, da iluzije, da če bodo pridne, jih po smrti čaka raj, da bodo tisti, ki trpijo, poplačani in podobno, niso mogle poslušati vsako nedeljo na tv). Da sta pogrešali kakšno drugo svobodo, dvomim, če vemo, da svoboda vključuje odgovornost, sprejemanje pomembnih odločitev, za njihove glavne eksistenčne probleme, kot je streha nad glavo, vzgoja in šolanje otrok, pa je poskrbela družba. Ampak one niso hvaležne družbi in tistim, ki so skozi zgodovino izborili te pravice za vse, ampak … Bogu.
Lahko živiš od obljub, iluzij in laži, dokler nisi eksistenčno ogrožen. Ko postane zelo hudo, pa pride streznitev oziroma kot pravi Oscar Wilde: »Modrost pride z zimo.«
In pri nas, kljub temu, da mnogi kričijo, da je ta vlada dosegla dno, (še) ni hudo. Sploh pa ne na vasi, kjer so vaščani lastniki hiš, njiv, gozdov. Ni jim treba plačati stroškov najemnine, stroški hrane, ogrevanja, drv za štedilnike itd pa so bistveno nižji kot stroški delavcev v mestu. Zato povišanje minimalnih plač in pokojnin ni za njih bistvenega pomena. Tudi varna, socialna in solidarna država za njih ni pomembna pridobitev – tako so jih prepričali. Predvsem pa: tisto, kar ti je nekdo drug podaril, za kar se sam nisi boril, ne znaš ceniti, še manj pa ohraniti. Bogati lastnik ima ponavadi naslednika, ki vse zapravi.
Vprašala sem vaščana, ki ima vnuka, ki bo vedno potreboval zdravstvene storitve, zakaj bo svoj glas dal stranki, ki želi uničiti javno zdravstvo v korist privatnega, in je odgovoril, da ni res, da je njegova stranka proti javnemu zdravstvu. Raje živi v zmoti, ne zdi se mu vredno, da preveri, katera stranka je za javno zdravstvo, katera pa ne. Ne čuti odgovornosti do tega, kakšno bo življenje vnuka, ko ne bo zmogel plačati zdravstvenih storitev, ker njega obvladujeta strah in sovražnost, ki jih širi stranka iluzij, pred migranti, lenuhi v mestih, kriminalni eliti itd. Pa še Bog je na strani njegove stranke, kar pomeni, da zagotovo ima dobre namene (tako kot Trump, ki je prišel na oder z Biblijo v roki takrat, ko so mediji začeli govoriti o njegovih zlorabah).
Podeli ljudstvo, da boš lahko vladal, je stara politika tistih, ki ne zmorejo vladati z graditvijo skupnosti, ampak z njeno delitvijo. Zato njihovi mediji širijo strah in sovražnost med ljudmi, in kot vidimo, to delajo uspešno, saj naša država še nikoli ni bila tako razdeljena in polarizirana kljub temu, da imamo objektivno dobre gospodarske in socialne kazalce v primerjavi z mnogimi drugimi državami.
Ko bodo podporniki vitke države in privatizacije javnih storitev imeli mogoče kakšen evro manj davka (bogati pa privarčevali tisoče in tisoče evrov davkov), zato pa bodo izgubili javne storitve v svojih krajih, ko ne bo denarja za solidarnostno pomoč pri naravnih nesrečah (nekatere bo itak čuval bog, ker so pridni in poslušni verniki) in podobnih intervencijah države, ko se bodo zmanjšale subvencije itd, pa bo kriva država in politiki, ki so vse »zafurali«. Ampak ne njihovi politiki. Ker njihovi politiki poslušajo »kmečko pamet«. Ta kmečka pamet pa jim ne pove, kdo jih bo okradel, ko zaslišijo vpitje »Držite lopova«!
Majda Koren, Ljubljana