Da se namreč oglasi, kadar mu kaj ni všeč, še sploh če je posredi kdo od »naših« (beri: njemu všečnih), recimo desnosučnih. Tokrat mu zdaj jaz očitam, da se je (v članku z zgornjim naslovom, Dnevnik, 16. februarja) preveč zavzel za obtožene vodilne člane NSi, pravzaprav se je vmešal v delo državne inštitucije. Pravi, da objava tožilstva vpliva na volilni izid in da to pač ni pravi čas za tako objavo. Za obtoženega in tistega, ki navija zanj (tu ne morem mimo Krivica), ni nikoli pravi čas. Tako pač je na tem svetu in nič ne kaže, da bo kdaj kaj več pravičnosti.
Vem, da bo Krivic na sto načinov dokazoval, da sem v zmoti, ali pa se nadejam še česa hujšega. Vseeno pa ostanem pri stališču, da njegovo pisanje ni kdove kako produktivno, kot pravimo. Najprej me moti in morda še koga, da je zaresen levičar in sploh ena sama čistost, poštenost, objektivnost in torej naprednost. No, to slednje ne bo držalo. Če mi ne zmanjka prostora, bom to malce utemeljil.
Ni potrebna ne vem kakšna modrost, da ugotoviš, da je desničarstvo v razvoju bolj od zadaj. Naj spomnim samo na bistroumno – sicer redko dobrino države – odločitev o postopnem zmanjšanju kurjenja drv, na kar je sledil žolčni odziv NSi: »Drv ne damo!« Ozaveščenje pa takšno.
Žal je stanje duha pri nas (in tudi drugod ni nič boljše) zaostalo za potrebami razvoja. Prostor, to nenadomestljivo dobrino, trošimo brez predaha. In vse kaže še na pospešek tem dejanjem. In kaj ima to s kritiko tožilstva v naslovu? Bolj malo, če se malce ne poglobimo. In to je, da desno smer, gledano v celoti, tudi tak zagovor Krivica napotuje na njen prav! In, žal, v nič kaj obetavno prihodnost.
Kaj pa je bolj nevtralno, g. Krivic, kot objava tožilstva ne glede na predvolilni čas? Kako bi pa izgledala recimo tako želena pravica oziroma ravnanje po vaši javni sugestiji?
Herman Graber, Ljubljana