Povezujejo se namreč same desne stranke, in to ne okrog tiste, ki bi bila nekje na sredi desnice, temveč okoli najbolj desne med desnimi strankami – desne revolucionarne stranke, katere izpovedani cilj je »druga republika« z drugačno ustavo od obstoječe. V tem smislu je izraz »sredina« popolnoma izpraznjen, izpuhtel je kot svinec iz izraza »svinčnik«, kjer ga je zamenjal grafit. Toda omenjeni pisci in govorci ne vedo, da obstaja v slovenščini še ena beseda »sredina«, ki ne pomeni nečesa, kar je locirano na sredi. Prav nasprotno: SSKJ kot četrti pomen besede navaja »okolja« s kritično oznako »publicistično«. Zgodovina tega pomena pa tu ni navedena. Gre pa za prevzem francoske besede »milieu«, s poslovenjeno pisavo »milje« in prvim prevodom (kalkom) »življenjska sredina«, naposled čisto poslovenjeno v »okolje«. Samo v tem pomenu se beseda »sredina« lahko nanaša na zbiranje parlamentarne desnice; gre namreč za okolje ali milje, v katerem soglašajo, se ujemajo in dobro počutijo. Ker pa ta raba besede »sredina« ni jasna in zavaja, bi jo bilo v političnih tekstih treba opustiti.
Na misel mi prihajata dva izraza iz organske kemije, ki se nanašata na precej zapletene molekule z zelo različnim učinkom: »levosučne in desnosučne«. Ker sta izraza iz kemije in torej vrednostno nevtralna, bi bil izraz »desnosučna koalicija« najbrž prav primeren. Ker pa je med programom te koalicije tudi prizadevanje, da bi naši pozni vnuki ob harmoniki prepevali slovenske pesmi, navdihnjene od Thompsonovih hrvaških, velja spomniti tudi na zakladnico slovenskih pregovorov. Tistim, ki se v desnosučnem miljeju ne počutijo najbolje, bo poučen tale: »Kdor se med otrobe meša, ga svinje požro.« Ko napadajo levosučne, ker da so korumpirani, pravi ljudski glas: »Sova sinici debelo glavo očita.« Za marsikateri hitri zakon pa ljudstvo pravi: »Znati je treba, je rekel tisti, ki je s svedrom kravo odiral.« Ljudska modrost je v prihodnost most.
Božidar Debenjak, Ljubljana