Le v komolčarstvu, zvijačnosti in tekmovalnosti se ne znajdejo najbolje. Milan Kučan, ki se ga novi oblastniki tako bojijo, da ga že dolgo upokojenega spet klevetajo in plakatirajo, je dejal, da Sloveniji manjka žlahtna desna stranka. Namig, da nam desnih strank sicer ne manjka, da pa po predsednikovem mnenju pač niso žlahtne, je seveda trd in boleč.
V trenutku, ko naši novi desni krmarji obračajo krmilo, snamejo zastavo trpečega palestinskega ljudstva in se bratijo s korupcije, genocida in vojnega hudodelstva uradno obtoženim predsednikom izraelske vlade, se nam upravičeno stoži po politiki, ki bi sledila pastirju, ki s polaganjem vencev v morje časti trpeče in nemočne na begu iz enega pekla v drugega.
Politična stranka, ki nam manjka, bi bila desna in žlahtna, če bi le hodila za svojim papežem in učiteljem. Papež Leon XIII. je nekoč navdihnil usmiljenke, ki so pod njegovim imenom ustanovile sodoben sanatorij za zdravljenje redovnic in duhovnikov. Leonišče še danes pravijo kompleksu ginekoloških ambulant v sklopu Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Leon XIV. bi lahko bil navdih za politično prebujenje mnogih verujočih, napol verujočih, morda tudi ateistov in agnostikov, evangeličanov in drugih, ki imajo srce na desni, pa vendar boleče pogrešajo ljubezen, empatijo in upanje.
Vir: Delo