Zasluži si odziv v enakem slogu: »Slovenije ni več, gre za Izrael«, g. Janša! In to dobro veste. Ali prijatelju Netanjahuju poravnavate dolgove v zvezi s Črno kocko in morda še čem ali ste tudi sami prepričani, da s Palestino ravna prav, da je bilo pokončanje 75 tisoč civilistov, od teh 22 tisoč otrok, v Gazi, le kolateralna škoda ali, kot se temu reče, »nujno zlo«, ki ga gre pripisati Hamasu, to veste samo vi.
Sicer je omenjena blokada skupnega odzivanja EU na zadnje zločine Izraela proti Palestincem zadnja v seriji odločitev vaše vlade in koalicije, s priskledniki vred, ki normalnemu, zdravemu razumu jemljejo sapo: posvetovalni referendum o zakonu, ki ste ga že sprejeli in ki samo še čaka na presojo Ustavnega sodišča, ukinitev lani ustanovljene Akademije znanosti za trajnostni razvoj – kot zanikovalcu človekove odgovornosti pri podnebnih spremembah vam tudi trajnostni razvoj pomeni bolj malo – in pa odločitev ministra za šolstvo Boruta Rončevića, da na prvi dan šole prvošolci ob slovenski zastavici, ki je bodo seveda veseli, prejmejo še izvod Ustave. Otroci, ki še brati ne znajo, naj bi se podučili o »ustavnih vrednotah, državljanski odgovornosti, aktivnem državljanstvu in o sodelovanju v demokratični družbi«?! Ko sem o tem slišal in prebral, nisem vedel, ali se zjokati, ker tonemo vse globlje, ali smejati, ker smo že pri smešnicah. Če že potrebujemo več znanja o Ustavi, naj minister raje poskrbi za primeren osvežilni tečaj svojim kolegicam in kolegom tako na vladi kot v Državnem zboru, z vami vred, ki kažete pri tem velike vrzeli. No, tolaži vsaj to, da temeljne listine države minister ni nadomestil s Svetim pismom ali Evangelijem.
Toda še o nečem bi vas, g. premier, in z vami, če kaj pomeni, zunanjega ministra, Toneta Kajzerja, pobaral: o odnosu do vojne v Ukrajini, ki s prihodom med odločevalce Zorana Stevanovića ni več jasen in razumljiv. Po eni strani prisegate na Ukrajino in na njeno zmago v spopadu z Rusijo ter ji zato obljubljate vso možno podporo in pomoč ter se z Moskvo ne pogovarjate, tako kot ostale članice Nata in Evropske unije, kar le podaljšuje in eskalira vojno ter kopiči njene posledice, po drugi strani pa se prvi mož Državnega zbora in po položaju druga najvišja funkcija v državi ter vaš najtesnejši zaveznik, Zoran Stevanović, z Moskvo pogovarja, konkretno z ruskim kolegom, predsednikom Dume, Vjačeslavom Volodinom, in čaka na njegovo povabilo, da odleti k njemu na obisk. Dvomim, da mu bo prenesel ter zagovarjal stališče vlade oziroma zabičal ali ga vsaj ponižno prosil, da Rusija z agresijo preneha ter se v celoti umakne iz Ukrajine?!
Naj pri tem povem, da bom to pot, če se bo zgodila in se primerno zaključila, pozdravil, ker bo končno, po pol petem letu, znova oživela prepotreben dialog z ruskimi oblastmi, ker da, kot pravi profesor mednarodnega prava Danilo Türk in nekdanji predsednik republike, »samo s sankcijami in demoniziranjem Rusije ne gremo nikamor«.
Torej bravo sicer katastrofalnemu predsedniku parlamenta, najslabšemu doslej v zgodovini osamosvojene republike, če uresniči svojo napoved in se v Moskvi vede bolj spodobno, kot se doma.
Čudi pa ob tem vaš molk, toliko bolj, ko vaši bojevniki v Državnem zboru namigujejo in celo obtožujejo predsednico republike vohunjenja v korist Rusije, samo zato, ker prijateljuje z nekdanjo kolegico pri kegljanju, Slovenko ruske narodnosti in z dvojnim potnim listom, Viktorijo Krivolucko, nekoč v razmerju z vodjo slovenskih obveščevalcev v času Demosove vlade, v kateri ste bili tudi vi, g. Janša, Romanom Jegličem. To prijateljstvo naj bi bilo sporno in sumljivo oz. varnostno tvegano, pogovori Stevanovića kar z ruskim vrhom pa ne. Kako naj temu porečemo? Drugega odgovora kot to, da ste kot oblast zašli, glede te vojne, v bipolarno motnjo, ne najdem.
Aurelio Juri, Koper