V zadnjem tednu pred volitvami se je polarizacija stopnjevala, k čemur so gotovo pripomogli prisluhi oziroma potencialno vmešavanje tuje države v naše interne zadeve. Res je, da sta se potem s tem ukvarjali javnost in tudi politika, bolj ali manj leva politika. Če sem bolj natančen, se je predvsem Golob ukvarjal s tem, kdo je te prisluhe izvajal, ne pa z vsebino prisluhov, ki je katastrofalna. Golob je sicer res relativni zmagovalec, a po neuradnih volilnih rezultatih je poraženec in dvomim, da bo sploh lahko sestavil vlado. To se bo videlo že 10. aprila, ko je načrtovana konstitutivna seja državnega zbora, pri izvolitvi predsednika državnega zbora, ki potrebuje najmanj 46 glasov, in to na tajnem glasovanju.
Predsedniki demokratičnih parlamentarnih strank, kot jih Golob imenuje, so v petek povabljeni k njemu na pogovor. Takšno vabilo je, milo rečeno, čudno in ga nismo vajeni. Običajno se za takšne zadeve srečata potencialni mandatar in predsednik stranke, ki bi jo rad imel v vladi, na štiri oči. Zdaj pa bo šlo za neko procesijo manjših strank k sončnemu kralju. Se opravičujem za tak izraz, najraje ga ne bi izrekel, ampak tako izhaja iz tega vabila. Na ta pogovor najbrž ne bomo šli, ker se to preprosto tako ne dela.
Po moji oceni in izkušnjah si nobena stranka ne želi iti na predčasne volitve. To pomeni, da se bo v sestavo vlade vlagalo veliko naporov, ne vem pa, kdo bo v teh pogajanjih bolj uspešen. Naša zelo okvirna ocena, ki je mogoče še preuranjena, pa je, da obstaja možnost za razvojno koalicijo, o kateri smo govorili v času kampanje. Lahko ji bolj na splošno rečemo desnosredinska koalicija.
Vir: Večer