Tuji izraz safeguarding se naseljuje tudi v slovenskih medijih, čeprav je zanj mogoče najti domačo besedno zvezo. In tako še en tuj izraz »napada« slovenski jezik. V angleško-slovenskem slovarju ni besede safeguarding. Gre za zloženko, ki je nastala iz angleških izrazov safe in guarding. Safe po naše pomeni varen, samostalniška glagolska oblika guarding pa pomeni stražiti, čuvati (se). Pri kampanji s tujim imenom safeguarding gre torej za zagotavljanje varnega športnega okolja za zaščito športnikov. Opisna oblika tujega izraza je res nekoliko dolga, vendar jo nekateri novinarji kljub temu uporabljajo, toda opisu dodajo še oklepaj s tujim izrazom, ki pomeni isto. Kot da pisci niso zadovoljni s slovenskim jezikom in je pojav treba pojasniti s tujo besedo. Ali pa zapišejo tujko zaradi tega, da slovenceljni razumejo slovenski opis akcije. Zdi se, da je slovenski novinar prepričan, da brez tujega izraza ne gre. Hkrati se slovenisti sprašujejo, »zakaj bi sploh posegali po tujkah, če imamo domačo ustreznico … Ena sama tuja beseda potisne v pozabo več domačih besed« (Branko Gradišnik, Okrogla miza slovenskih književnih prevajalcev, september 2010). Tudi tuj izraz safeguarding se že prijemlje in širi med športnimi privrženci.
Besedni zvezi varno okolje in zaščita športnikov v športni stroki in športni javnosti še nista natančno opredeljeni. Iz prebiranja zapisov o tej kampanji se zdi, da pobudniki kampanje mislijo predvsem na spolne zlorabe športnic in športnikov, iz česar je kampanja tudi vzklila. Zdi pa se, da bodo morali pobudniki zaščite športnikov in ustvarjanja njihovega varnega okolja ta problem obdelati veliko širše. Športnike je treba zaščititi tudi pred trenerji, funkcionarji in menedžerji, ki zahtevajo od njih dosežke, ki puščajo svoje sledi na zdravju. Otroški in mladinski selekcijski šport največkrat nista zdrava. Trening trikrat na dan ni mala malica. Zdravnike, ki poškodovanim športnikom z dovoljenimi in nedovoljenimi medikamenti omogočajo nastop na tekmovanju, ne moremo šteti za varno okolje. Kdo bo zaščitil športnike v tako imenovanih pretepaških športih, kjer se neusmiljeno mlatijo med seboj? Znano je, kako delujejo na možgane udarci po glavi, da razmesarjenega obraza ne omenjamo. Težka bo!
Silvo Kristan, Podkoren